Jedro

Generalnega pooblastila ni mogoče šteti kot novo pooblastilo po drugem odstavku 95. člena ZPP. V postopku z revizijo sodišče ne sme pozivati stranke k popravi oziroma dopolnitvi vloge (revizije) s predložitvijo pravilnega in popolnega pooblastila, saj se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP (peti odstavek 98. člena ZPP). Predložitev nepravilnega ali nepopolnega pooblastila k reviziji ni odpravljiva. Takšna revizija je nedovoljena, zato jo je treba takoj zavreči. Sodišče prve stopnje zato ni bilo dolžno zahtevati od tožeče stranke nobenih pojasnil v zvezi s pooblastilom tožeče stranke in vloženo revizijo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo revizijo tožeče stranke z dne 20. 2. 2017. 2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep ter po potrebi vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da je tožeča stranka po svojih pooblaščencih 20. 2. 2017 na podlagi pooblastila tožeče stranke z dne 2. 2. 2017 vložila revizijo zoper sodbo pritožbenega sodišča z dne 4. 1. 2017 v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje z dne 31. 5. 2016. Tožeča stranka je na pooblastilu, priloženemu reviziji, pomotoma napisala napačen datum 27. 10. 2014. Zaposleni v pooblaščeni odvetniški družbi D. je kot datum pooblastila za vložitev revizije napisal datum vložitve predloga za izvršbo 27. 10. 2014. Da je pooblaščena odvetniška družba imela novo pooblastilo za vložitev revizije dokazujejo nesporna dejstva. Pooblastilo za vložitev revizije je bilo odvetniški družbi dano 2. 2. 2017 s strani M. Č., kar je razvidno iz e - sporočila z dne 2. 2. 2017. M. Č. je s tem sporočilom dala na podlagi predhodno pridobljenega soglasja poslovodstva tožeče stranke novo pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva. Iz pooblastila, priloženega reviziji, je razvidno, da sta na njem žiga pooblaščene odvetniške družbe z navedbo odvetnikov. Pred imenom odvetnice T. F. je navedba "mag.", ker je slednja uspešno končala magisterski študij 27. 5. 2016. Žig odvetniške družbe je bil s tem v zvezi ustrezno spremenjen šele potem, ko se je odvetnica mag. T. F. vrnila s porodniškega dopusta, kar je bilo 2. 10. 2016. Za obdobje njenega nadomeščanja je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas med odvetniško družbo in odvetnikom P. Ž., in sicer za čas od 1. 9. 2015 do 1. 10. 2016. Pooblastilo za revizijo zato ni bilo dano odvetniški družbi 27. 10. 2014. Tožeča stranka je z generalnim pooblastilom pooblastila svojo odvetniško družbo za vsa pravdna dejanja, tudi za vložitev rednih in izrednih pravnih sredstev. Tožeča stranka je pravilno pooblastila odvetniško družbo za vložitev revizije. To pooblastilo ni bilo dano istočasno kot splošno (generalno) pooblastilo, temveč po prejemu sodbe pritožbenega sodišča 25. 1. 2017 in ko je odvetniška družba z njo seznanila M. Č., ki je 2. 2. 2017 dala pooblastilo za vložitev revizije, obrazec pooblastila, ki je bil priložen reviziji, pa je bil odvetniški družbi posredovan po kurirski službi. Tožeči stranki je na podlagi Ustave RS zagotovljena pravica do besede v postopku. Sodišče prve stopnje je zato dolžno ob prejemu pravnega sredstva v primeru dvoma v pooblastilno razmerje razčistiti ta dvom. Nenavadno je, da bi odvetniška družba opravljala storitve za stranko brez ustreznega pooblastila, zato je bilo sodišče prve stopnje dolžno od tožeče stranke zahtevati, da pojasni nastalo situacijo in v zvezi s tem dokaže, da ji je bilo pooblastilo za vložitev revizije dano po prejemu sodbe sodišča druge stopnje. Ker sodišče prve stopnje po prejemu revizije tega ni storilo, je s tem kršilo pravice tožeče stranke iz 22. in 25. člena Ustave.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodba Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2696/2016 z dne 4. 1. 2017 je bila vročena tožeči stranki 25. 1. 2017. Tedaj je tožeči stranki nastala pravica do vložitve revizije, ki je bila nato vložena 20. 2. 2017. Tožeča stranka je reviziji priložila pooblastilo z datumom 27. 10. 2014. 6. Datum na pooblastilu je odločilen za presojo skladnosti pooblastila z drugim odstavkom 95. člena ZPP. Predloženo pooblastilo ne izkazuje, da je novo v smislu drugega odstavka 95. člena ZPP. Tudi za tožnico najugodnejše razumevanje pritožbenih navedb ne vodi do ugotovitve, da je predloženo pooblastilo novo, saj iz pritožbe in priloženih dokazil ne izhaja zanesljivo, da je tožeča stranka dala pooblaščeni odvetniški družbi pooblastilo po prejemu sodbe pritožbenega sodišča. Pritožbi bi bilo mogoče ugoditi le v primeru, če bi iz predloženih dokazov bilo mogoče s stopnjo prepričanja ugotoviti, da je bilo pooblastilo dano po 25. 1. 2017. Iz e - sporočila M. Č. z dne 2. 2. 2017 izhaja le to, da se je imenovana (vodja oddelka za opomine in izterjavo pri tožeči stranki) sklicevala na telefonski dogovor in prosila, da odvetniška družba vloži revizijo. O pooblastilu v tem elektronskem sporočilu ni nobenega govora (tako iz njega tudi ne izhaja, da bi tožeča stranka tega dne ali kateri drug dan po 25. 1. 2017 posredovala odvetniški družbi novo pooblastilo po kurirski službi). Razen tega M. Č. ni zakonita zastopnica tožeče stranke, zato ni imela pravice pooblastiti odvetniške družbe, da v imenu tožeče stranke vloži revizijo.

7. Tudi če drži pritožbena navedba, da je bil na reviziji priloženem pooblastilu pomotoma zapisan napačen datum 27. 10. 2014, s tem še ni izkazano, da je bilo to pooblastilo izdano odvetniški družbi v času od 25. 1. 2017 do 20. 2. 2017. Iz pooblastila (če se šteje datum 27. 10. 2014 za očitno pomoto) ni razviden kakšen drug datum njegove izdaje in ni mogoče ugotoviti, da bi bilo izdano po 25. 1. 2017. Tega ne spremeni niti okoliščina, da je odvetnica T. F. končala magisterski študij 27. 5. 2016 in da se je s porodniškega dopusta vrnila na delo v odvetniško družbo 2. 10. 2016, saj obstaja tudi možnost, da je bilo (bianco) dano pooblastilo s strani tožeče stranke izpolnjeno (navedba zakonitih zastopnikov, njun podpis in žig tožeče stranke) že pred 25. 1. 2017 (pri čemer je bilo pooblastilo lahko namenjeno za zastopanje v kakšni drugi zadevi oziroma dano na "zalogo") ter ga je odvetniška družba izpolnila s svojim novim žigom, v katerem je navedena tudi odvetnica mag. T. F., že v času med 2. 10. 2016 in 25. 1. 2017. 8. Generalnega pooblastila ni mogoče šteti kot novo pooblastilo po drugem odstavku 95. člena ZPP. V postopku z revizijo sodišče ne sme pozivati stranke k popravi oziroma dopolnitvi vloge (revizije) s predložitvijo pravilnega in popolnega pooblastila, saj se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP (peti odstavek 98. člena ZPP). Predložitev nepravilnega ali nepopolnega pooblastila k reviziji ni odpravljiva. Takšna revizija je nedovoljena, zato jo je treba takoj zavreči. Sodišče prve stopnje zato ni bilo dolžno zahtevati od tožeče stranke nobenih pojasnil v zvezi s pooblastilom tožeče stranke in vloženo revizijo.

9. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP).

10. Tožeča stranka ni uspela s pritožbo, tožena stranka pa z odgovorom na pritožbo ni prispevala k rešitvi zadeve, zato krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154., prvi odstavek 155. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).