Jedro

Ker je tožnik že v letu 1995 pridobil in uveljavil pravico do pokojnine pri nosilcu pokojninskega zavarovanja v Srbiji in je bilo pri tem upoštevano tudi pokojninsko obdobje pri toženi stranki, na podlagi določb 2. odstavka 177. člena ZPIZ-1 ne more uveljaviti enake pravice pri toženi stranki. Navedena določba ZPIZ-1 lahko velja le za naprej, to je za primere, ko zavarovanec do uveljavitve ZPIZ-1 še ni pridobil in uveljavil pravice do pokojnine na podlagi istih pokojninskih obdobij v tuji državi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, razveljavilo odločbi tožene stranke z dne 16.6.2002 in 9.12.2002 ter tožniku v breme tožene stranke priznalo pravico do starostne pokojnine od 26.6.2002 dalje. Toženi stranki je naložilo, da tožniku v 30 dneh izda odločbo o višini in izplačevanju starostne pokojnine ter mu izplača zapadle zneske z zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamičnega mesečnega zneska ter mu povrne stroške postopka. Ugotovilo je, da je tožnik pri toženi stranki dopolnil 17 let, 7 mesecev in 25 dni zavarovalne dobe in 26.2.2002 dopolnil 65 let starosti ter tako izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur.l. RS, št. 106/99 in kasnejše spremembe). Čeprav mu je bila že od leta 1995 dalje priznana pravica do starostne pokojnine pri nosilcu zavarovanja v Srbiji in Črni gori, upoštevaje tudi navedeno zavarovalno obdobje, je tožniku ob izpolnitvi pogojev po slovenski ureditvi priznalo pravico do izbire med pokojnino pri toženi stranki in pokojnino srbskega nosilca zavarovanja, s tem da se je tožnik izplačevanju starostne pokojnine pri navedenem nosilcu zavarovanja za naprej odpovedal. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo. Zavzelo je stališče, da je tožnik pravico izbire med pravico do starostne pokojnine pri toženi stranki in pravico do pokojnine pri nosilcu zavarovanja v tujini izkoristil že z uveljavitvijo pokojnine pri tujem nosilcu. Pri tem se je sklicevalo tudi na stališča, zavzeta v sodbi Vrhovnega sodišča RS v zadevi VIII Ips 213/2004. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njeno spremembo v smeri zavrnitve pritožbe in potrditve sodbe sodišča prve stopnje. Pri tem navaja, da je pravico do izbire starostne pokojnine pri toženi stranki pridobil šele v letu 2002, ko je dopolnil 65 let in s tem dopolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine tudi glede na zavarovalno dobo pri toženi stranki. Pred tem izbire ni mogel opraviti, saj pravice do starostne pokojnine pri toženi stranki sploh ni imel. Zato bi sodišče njegovo izbiro na podlagi določb ZPIZ-1 moralo upoštevati.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur.l. RS, št. 36/04) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija ni utemeljena.

V skladu s 1. odstavkom 177. člena ZPIZ-1 lahko zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji, uživa le eno od njih po lastni izbiri. V skladu z 2. odstavkom tega člena velja ta določba tudi v primeru, ko zavarovanec izpolni pogoje za pridobitev pokojnine tudi v drugi državi, če pridobi pravice na podlagi istih pokojninskih obdobij.

Po novi ureditvi se torej izbirna pravica nanaša tudi na izbiro izplačevanja pokojnine, do katere je zavarovanec glede na ista pokojninska obdobja upravičen v različnih državah. To pomeni, da lahko zavarovanec izbira, v kateri državi oziroma pri katerem nacionalnem nosilcu pokojninskega zavarovanja bo uveljavil izplačevanje pokojnine za to pokojninsko obdobje.

V sodbi v zadevi VIII Ips 213/2004 z dne 1.2.2005 je sodišče v podobnem primeru že zavzelo stališče, da zavarovanec, ki je uveljavil pravico do pokojnine v kateri od republik nekdanje SFRJ, na podlagi 177. člena ZPIZ-1 nima več izbirne pravice in ne more uspešno uveljaviti enake pravice v Republiki Sloveniji. To pomeni, da tožnik, ki je z isto pokojninsko dobo že pridobil pravico do pokojnine pri nosilcu srbskega zavarovanja, pri katerem je bil nazadnje zavarovan, za to pokojninsko dobo ne more pridobiti pravice do pokojnine v Republiki Sloveniji.

Glede na ugotovitve nižjih sodišč je tožnik že v letu 1995 pridobil in uveljavil pravico do pokojnine pri nosilcu pokojninskega zavarovanja v Srbiji in je bilo pri tem upoštevano tudi pokojninsko obdobje oziroma zavarovalna doba, dopolnjena pri toženi stranki. Zato tudi na podlagi določb 2. odstavka 177. člena ZPIZ-1 nima več izbirne pravice in ne more več uveljaviti enake pravice pri toženi stranki. Navedena določba ZPIZ-1, ki pomeni v splošni ureditvi pokojninskega zavarovanja pri nas novost, lahko velja le za naprej, to je za primere, ko zavarovanec do uveljavitve ZPIZ-1 še ni pridobil in uveljavil pravice do pokojnine na podlagi istih pokojninskih obdobij v tuji državi.

Glede na povedano sodišče ugotavlja, da v reviziji uveljavljeni revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava pri izdaji izpodbijane sodbe ni bil podan. Zato je v skladu s 378. členom ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.