Jedro

V obravnavani zadevi ima tožnica nedvomno dejanski interes, da se pogodba realizira, nima pa pravnega interesa. Pravna korist je namreč v skladu z drugim odstavkom 43. člena ZUP neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Tožničina korist pa ni na zakon oprta, saj nima zakonske podlage, da bi posegala v voljo neke druge stranke, ali bo overitev svojega podpisa izpeljala do konca ali ne.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugotovila, da je bila odklonitev poslovanja s strani notarja A.A. iz B. v zadevi pritožnice C.C. (tožnice), v zvezi z overitvijo podpisov na Prodajni pogodbi z dne 3. 7. 2018, utemeljena.

2. V obrazložitvi odločbe je navedeno, da je tožena stranka s strani pooblaščenca tožnice prejela zahtevek za odločitev o utemeljenosti odklonitve poslovanja notarja A.A. iz B. v skladu z 24. členom Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN). Notar je namreč odklonil izdajo potrdila o overitvi podpisov za D.D. in E.E.. Tožena stranka je ugotovila, da je notar upravičeno odklonil poslovanje. Ugotovljeno je bilo, da so dne 26. 9. 2018 v notarsko pisarno vstopili tožnica kot kupka in D.D. in E.E. kot prodajalca ter predložili prodajno pogodbo za nepremičnino parc. št. 1/156 k.o. ... - stanovanjsko hišo v B. Prodajalci so sicer štirje, vendar sta na overitev prišla le dva. Strokovna delavka je pričela z overitvijo in jo izvedla do izdelave potrdila o overitvi, v tej fazi pa je prišlo do vprašanja plačila kupnine, za katero sta prodajalca trdila, da je nista dobila v celoti plačane. Odstopila sta od overitve podpisov in zahtevala, da se potrdila o overitvi ne izda, dokler se zadeve ne razčistijo. Pogodba je ostala v notarski pisarni, čez nekaj časa sta res prišla in izjavila, da ne bosta overila podpisa, ker obstaja spor glede plačila kupnine. V tem času je tožnica večkrat zahtevala izdajo potrdila o overitvi in ji je bilo pojasnjeno, da je to stvar prodajalcev ter da proti njihovi volji notar potrdila ne bo izdal. Listine so bile vročene tožnici na njeno zahtevo. Notar je zavrnil zahtevo tožnice za izdajo potrdila o overitvi podpisov D.D. in E.E.. Naročnika storitev sta bila torej prodajalca, ki sta še pred zaključkom storitve svoje naročilo umaknila, notar pa ne sme opraviti storitve v nasprotju z voljo stranke, saj bi bilo to nedopustno.

3. Tožnica v tožbi navaja, da sme skladno z tretjim odstavkom 6. člena ZN notar odkloniti opravljanje notarskih zadev samo iz razlogov, navedenih v ZN. Na podlagi šestega odstavka 64. člena ZN je notar dolžan stranke pri overitvi opozoriti, da je za vsebino listine (notar) odgovoren le, če jo sestavi v obliki notarskega zapisa. Notar ni odgovoren za vsebino listine in dolžan ugotavljati, ali stranke smejo skleniti posel, na katerega se listina nanaša. Pri overitvi podpisa se tudi ne upoštevajo določbe 23. člena ZN, tako da lahko notar overi tudi takšne posle. Prodajalca D.D. in E.E. sta podpis na prodajni pogodbi dejansko dokončno overila 26. 9. 2018, oba sta se podpisala v overitveno knjigo in sta vodena v evidenci overitev. Notar kljub temu odklanja izdajo potrdila o overitvi listine, ker se je postavil na stališče, da je upravičen odkloniti notarsko storitev, ker naj bi bila pogodba neresnična glede plačila in prejema kupnine. Odločba temelji izključno na pojasnilu notarja, pri čemer se tožnica o pojasnilu notarja sploh ne more izreči, ker ji v postopku pred toženo stranko ni bila dana možnost seznanitve s tem pojasnilom. V odločbi je navedeno, da overitev podpisov ni bila dokončna. Oba prodajalca pa sta svoja podpisa priznala, se podpisala v overitveno knjigo in sta vodena v evidenci overitev. Tožnica predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponovno odločanje, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Tožena stranka je poslala spis, v odgovoru na tožbo pa je navedla zgolj to, da so razlogi za odklonitev v odločbi obrazloženi.

5. Sodišče je v postopek kot stranko z interesom pritegnilo tudi notarja A.A., ki v odgovoru na tožbo navaja, da tožeča stranka nima aktivne legitimacije za vloženo tožbo, saj ni ne naročnica notarske storitve ne udeleženka. To so le prodajalci iz prodajne pogodbe. Kot kupec pa ne more izsiliti oziroma zahtevati zaključka notarske storitve in izdaje notarske listine. Ima pa zato sodno varstvo v civilnem rednem postopku s tožbo zoper prodajalca na izpolnitev prodajne pogodbe. Iz navedenih razlogov bi bilo treba tožbo zavreči. Temelj za notarsko storitev je naročilo udeleženca, torej volja, da se storitev izvede. Ta mora obstajati ves čas procesa notarske storitve. V konkretnem primeru sta udeleženca - prodajalca - naročilo preklicala v fazi izdelovanja notarske listine - potrdila o overitvi njunih podpisov, zaradi česar ni temelja za izdajo notarske listine. Zahteva tožnice je neumestna, saj notar ne more in ne sme izdelati notarske listine v nasprotju z voljo udeleženca - naročnika. V takih primerih notar pač ne izda notarske listine, zadevo pa vodi kot nedokončano zadevo. V konkretnem primeru zadeva še ni zaključena. Tožnica do sedaj ni negirala, da sta prodajalca preklicala naročilo ter da so odšli k sestavljalcu pogodbe razčistiti navedbo v pogodbi, da je kupnina plačana.

6. Tožnica v pripravljalni vlogi navaja, da ima aktivno legitimacijo za tožbo, ker je stranka pravnega posla. V ZN ni določeno, da je naročnik notarske overitve le prodajalec. Notar mora nepristransko in objektivno delovati in paziti na pravice in obveznosti vseh pogodbenih strank. Če notarsko storitev začne in naroči zgolj ena stranka, notar ne sme slediti željam in navodilom te stranke, pred podpisom listine mora opozoriti na pravice, obveznosti in odgovornosti ne samo naročnika notarske storitve pač pa tudi drugo pogodbeno stranko.

K točki I izreka:

7. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

8. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj konkretno in neposredno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi s tožbo v upravnem sporu izboljšal svoj pravni položaj. Tožnica je v upravnem postopku zahtevala, naj tožena stranka ugotovi upravičenost odklonitve storitve za tretjo stranko in ne zanjo (tožnico). Naročnika overitve podpisa sta bila oba prodajalca, ki sta si premislila in odstopila od tega, da se overitev podpisov izvede do konca. To pomeni, da je tožnica zahtevala, naj tožena stranka odloča o tem, ali je notar upravičeno odklonil poslovanje s tretjo stranko in ne s tožnico.

9. V obravnavani zadevi ima tožnica nedvomno dejanski interes, da se pogodba realizira, nima pa pravnega interesa. Pravna korist je namreč v skladu z drugim odstavkom 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Tožničina korist pa ni na zakon oprta, saj nima zakonske podlage, da bi posegala v voljo neke druge stranke, ali bo overitev svojega podpisa izpeljala do konca ali ne. To pa še ne pomeni, da nima morebitnega sodnega varstva v drugem postopku pred sodiščem splošne pristojnosti za izpolnitev prodajne pogodbe, ne more pa zahtevati, da neka druga stranka izvede svoje naročilo pri notarju do konca, če si je premislila. Ker torej tožnica nima pravnega interesa za izpodbijanje navedene odločbe, ampak le dejanski interes, je sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zavrglo, saj izpodbijani akt ne posega v tako pravico ali neposredno oprto korist tožnice, ki bi imela podlago v zakonu ali drugem predpisu. Ob ugotoviti, da pravni interes ne obstaja, sodišče ne presoja utemeljenosti tožbe, zato se do vseh navedb strank v postopku ni opredeljevalo. Iz istih razlogov tudi ni razpisalo glavne obravnave, ker niso podane procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe.

K točki II izreka:

10. Ker je sodišče tožbo zavrglo, trpi skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka svoje stroške postopka.