Jedro

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni jasno razvidno, kako je sodišče prve stopnje utemeljilo skupni znesek glavnice 10.818,66 EUR, ki izhaja iz izreka. Sodišče prve stopnje navedenega zneska v obrazložitvi sploh ni navedlo, ampak je premalo povezano pojasnilo le posamezne segmente obračuna na način, ki ne zadosti standardu razumljive obrazložitve.

Četudi je v izvršilnem naslovu obveznost le opisno opredeljena, je izvršilno sodišče ne sme samo ponovno ugotavljati, ampak ob upoštevanju opredelilnih elementov iz izvršilnega naslova le še določiti njeno konkretno višino.

Pojasnjeno pomeni, da lahko izhaja tudi iz pojasnil opredelilnih elementov, ki so navedeni v obrazložitvi sodne odločbe kot izvršilnega naslova, ne sme pa ponovno presojati dokazov, ki jih je sodišče, ki je izdalo izvršilni naslov, upoštevalo kot dokazno podlago svoje odločitve. Tako se v primeru delovnopravne sodbe v zvezi z višino plače ne sme opreti na morebitno pogodbo o zaposlitvi in je ponovno presojati.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, sklep razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških strank se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo ugovoru in sklep o izvršbi spremenilo tako, da se dovoli izvršba zaradi izterjave upnikove denarne terjatve iz naslova: - rekapitulirane glavnice neto plač v skupnem znesku 10.818,66 EUR, - zakonskih zamudnih obresti od zneska 971,88 EUR od 19. 11. 2009 do plačila, - zakonskih zamudnih obresti od zneska 496,54 EUR od 19. 12. 2009 do plačila, - zakonskih zamudnih obresti od zneska 557,84 EUR od 19. 1. 2010 do plačila, - zakonskih zamudnih obresti od zneska 706,45 EUR od 19. 2. 2010 do plačila, - zakonskih zamudnih obresti od zneska 786,76 EUR od 19. 3. 2010 do plačila, - zakonskih zamudnih obresti od zneska 980,92 EUR od 19. 2. 2012 do plačila, - zakonskih zamudnih obresti od zneska 980,92 EUR od 19. 3. 2012 do plačila, - zakonskih zamudnih obresti od zneska 980,92 EUR od 19. 4. 2012 do plačila, - zakonskih zamudnih obresti od zneska 980,92 EUR od 19. 5. 2012 do plačila, - zakonskih zamudnih obresti od zneska 980,92 EUR od 19. 6. 2012 do plačila, - zakonskih zamudnih obresti od zneska 264,95 EUR od 19. 7. 2012 do plačila, - sorazmernega regresa za letni dopust za leto 2012 v neto znesku 332,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2012 do plačila, - prispevkov za zdravstveno zavarovanje v skupnem znesku 1.051,51 EUR, - prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skupnem znesku 2.562,65 EUR, - prispevkov za zaposlovanje v skupnem znesku 23,15 EUR, - prispevkov za starševsko varstvo v skupnem znesku 16,53 EUR, - akontacije dohodnine v skupnem znesku 2.060,70 EUR, - prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skupnem znesku 2.344,14 EUR, - izvršilnih stroškov, odmerjenih v III. točki izreka sklepa o izvršbi, in vseh nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila, - v presežku pa se predlog za izvršbo zavrne (točka I izreka). V preostalem delu se ugovor zavrne (točka II izreka). Vsaka stranka krije sama svoje stroške ugovornega postopka (točka III izreka).

2. Upnik v pravočasni pritožbi v bistvenem navaja, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je upnikova plača opredeljena v višini 80 % plače vsakokratnega direktorja. Meni, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati plačo ob podpisu pogodbe o zaposlitvi. Čeprav je direktorju S.P. prenehal mandat, to ne vpliva na plačo upnika. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovor v celoti zavrne. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik v pravočasni pritožbi uveljavlja procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Meni, da sklepa ni mogoče preizkusiti, saj sodišče prve stopnje v izreku navedene rekapitulirane glavnice 10.818,66 EUR v obrazložitvi ni pojasnilo. Pri tem tudi skupni znesek posameznih razlik v mesečni plači, navedenih v izreku, ni enak v izreku navedeni glavnici 10.818,66 EUR, ampak znese 8.689,02 EUR. V zvezi s skupnim zneskom 2.344,14 EUR prispevkov za pokojninsko dodatno zavarovanje navaja, da sodišče prve stopnje ni pravilno upoštevalo sorazmernega dela za posamezne mesece, kar skupaj znaša 2.344,14 EUR. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo zmanjšanja razlike pri bruto plačah, do katerih bi bil dolžnik upravičen. Predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa in priglaša pritožbene stroške.

4. Stranki sta odgovorili na pritožbi nasprotne stranke, v njih pa dodatno predstavili svoja stališča v obravnavani zadevi in priglasili stroške odgovora.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Za zagotovitev pravice do poštenega sojenja, opredeljene v 22. členu Ustave, kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo, je velikega pomena, da stranka lahko spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo, in da ne ostane v dvomu, ali jih sodišče morda ni enostavno prezrlo(1). Tako stališče pa ni le izraz pravice do izjave (22. člen Ustave) in pravice do pritožbe (25. člen Ustave), ampak pomeni opredelitev samostojnega ustavnopravnega jamstva izčrpne, jasne, razumljive in razumne obrazložitve odločitve(2). Tudi v izvršilnem postopku, kjer se udejanja pravica do izvršbe kot del pravice do sodnega varstva(3), veljajo predstavljena temeljna izhodišča, ki jih sodišče prve stopnje ni upoštevalo.

7. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni jasno razvidno, kako je sodišče prve stopnje utemeljilo skupni znesek glavnice 10.818,66 EUR, ki izhaja iz izreka. Sodišče prve stopnje navedenega zneska v obrazložitvi sploh ni navedlo, ampak je premalo povezano pojasnilo le posamezne segmente obračuna na način, ki ne zadosti standardu razumljive obrazložitve. Pri tem je ostalo nepojasnjeno tudi neujemanje med seštevkom posameznih zneskov glavnic v izreku, od katerih so opredeljene zamudne obresti, in v izreku navedenim skupnim zneskom glavnice. Ker so stranske terjatve, med njimi tudi prispevkov in davkov, odvisne od glavnice, sodišče druge stopnje ne more preizkusiti celotne sprejete odločitve (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

8. Ker gre za po uradni dolžnosti upoštevno postopkovno kršitev, ki že sama zase pomeni razlog za razveljavitev sodne odločbe, je sodišče druge stopnje, ne da bi se spuščalo v vsebinsko pravilnost sprejete odločitve, pritožbam ugodilo, sklep razveljavilo in sodišču prve stopnje vrnilo zadevo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku navesti jasnejše razloge glede skupnega zneska glavnic, pri tem pa tudi pojasniti morebitni drugačen seštevek glavnic od zneska posameznih glavnic, opredeljenih v zvezi z zamudnimi obrestmi.

10. Sodišče druge stopnje še opozarja, da mora izvršilno sodišče pri preizkusu skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom v skladu z načelom stroge formalne legalitete (prvi odstavek 17. člena ZIZ) izhajati le iz izvršilnega naslova, ne pa tudi morebitnih drugih listin, ki jih predložita stranki. Četudi je v izvršilnem naslovu obveznost le opisno opredeljena, je izvršilno sodišče ne sme samo ponovno ugotavljati, ampak ob upoštevanju opredelilnih elementov iz izvršilnega naslova le še določiti njeno konkretno višino.

11. Pojasnjeno pomeni, da lahko izhaja tudi iz pojasnil opredelilnih elementov, ki so navedeni v obrazložitvi sodne odločbe kot izvršilnega naslova, ne sme pa ponovno presojati dokazov, ki jih je sodišče, ki je izdalo izvršilni naslov, upoštevalo kot dokazno podlago svoje odločitve. Tako se v primeru delovnopravne sodbe v zvezi z višino plače ne sme opreti na morebitno pogodbo o zaposlitvi in je ponovno presojati. Sodišče prve stopnje bo odgovorilo na navedbe strank o višini plače (20% direktorjeve plače) ob ustrezni razlagi, ali je ta v izvršilnem naslovu vezana na konkretnega direktorja, ali pa na vsakokratnega direktorja kot organ družbe.

12. Pri opredelitvi konkretne višine obveznosti iz izvršilnega naslova pa se tudi ne bo smelo sklicevati na morebitno med strankami nesporno metodologijo obračuna plač, kot je to storilo v izpodbijanem sklepu. Med strankami so lahko nesporna le dejstva (prvi in drugi odstavek 214. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), vsebinska opredelitev neto plače glede na bruto plačo ter v tej zvezi davkov in prispevkov pa je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, ki ga mora uporabiti sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti. Le sam zneskovni obračun neto plače, davkov in prispevkov, ne pa tudi vsebinska opredelitev elementov za njihov obračun, je vprašanje dejanske podlage, ki jo lahko sodišče ugotavlja tudi s pomočjo ustreznega izvedenca računovodske stroke.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Op. št. (1) : Glej 8. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS, št. Up-147/09 z dne 23. 9. 2010. Op. št. (2) : Več o tem pritrdilno ločeno mnenje ustavnega sodnika Jana Zobca k navedeni odločbi.

Op. št. (3) : Več Galič, A.: Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 58-60, 105-106.