3. 6. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 25. maja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1056/2003 z dne 11. 6. 2003, v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. P 2982/2002-I z dne 23. 4. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je v postopku za razvezo zakonske zveze, dodelitev otroka in plačevanja preživnine na predlog tožene stranke izdalo začasno odredbo in mladoletnega otroka pravdnih strank do pravnomočne rešitve pravdnega postopka zaupalo v varstvo, vzgojo in oskrbo tožencu, pritožnici naložilo plačevanje preživnine ter določilo stike med pritožnico in otrokom. Sodišče je ugotovilo, da obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo izdajo začasne odredbe, s katero se do končne odločitve otroka zaupa v varstvo, vzgojo in oskrbo le enemu izmed staršev, ter da je za otroka koristneje, da ga zaupa očetu. Višje sodišče je zavrnilo pritožničino pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2.Pritožnica z ustavno pritožbo izpodbija sklepa sodišč prve in druge stopnje in zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Navaja, da je ves čas postopka na prvi stopnji zatrjevala, da toženec glede na svoje osebnostne značilnosti in ukvarjanje s kriminalnimi dejanji ni primeren za varstvo in vzgojo otroka, sodišče pa tem trditvam ni sledilo ter v obrazložitvi sklepa zapisalo, da so vse pritožničine trditve nedokazane, hkrati pa je iz obrazložitve razvidno, da je bil toženec spoznan za krivega posesti orožja brez dovoljenja, kar je tudi sam priznal. Takšna obrazložitev je po mnenju pritožnice arbitrarna, saj je sodišče nesporno okoliščino štelo za nedokazano in na ta način kršilo njeno pravico do poštenega postopka. Ta pravica naj bi ji bila kršena tudi s tem, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do pravno pomembnih izpovedi pritožničinih sester, ki sta izpovedali o toženčevih grožnjah in nasilnem ravnanju s pritožnico, niti do tega, da je bil toženec ovaden zaradi dejanja posilstva. Pritožnica tudi navaja, da se sodišče ni opredelilo do njenega dokaznega predloga z zaslišanjem kriminalistke, niti ji ni dovolilo, da bi tožencu na zaslišanju postavila vprašanja v zvezi s posilstvom in ji je s tem onemogočilo izvajanje dokazov v njeno korist. Navaja tudi, da se sodišči prve in druge stopnje nista izrekli v zvezi z dokazom z izvedenko dr. B., sodišče prve stopnje pa kljub predlogu pritožnice ni pridobilo zdravstvene dokumentacije toženca. S tem, ko ni izvedlo dokaza, ki ga je predlagala pritožnica, je po mnenju pritožnice sodišče kršilo njeno pravico do izjave v postopku.

B.

3.Iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave izhaja zahteva po kontradiktornem postopku, v katerem mora biti vsaki stranki dana možnost, da predstavi svoja stališča glede dejanske in pravne podlage spora, da predlaga dokaze ter da se izjavi o navedbah druge stranke in o rezultatih dokazovanja. Pravica do enakega varstva pravic se mora torej odražati tudi v dokaznem postopku in sicer na način, da sodišče v njem zagotovi enakopravnost strank in kontradiktornost. Ustavna jamstva, ki jih vsebuje 22. člen Ustave, pa stranki ne dajejo pravice od sodišča zahtevati, da izvede vse dokaze, ki jih stranka predlaga. Če sodišče razumno oceni in obrazloži, da nekateri dokazi niso potrebni, jih ni dolžno izvajati. Prav tako se sodišče ni dolžno opredeljevati do tistih strankinih navedb, ki po razumni oceni sodišča za odločitev v sporu niso bistvene.

4.Zgolj z zatrjevanjem, da sodišče ni sledilo njenim navedbam in dokaznim predlogom, pritožnica zato ne more utemeljiti kršitve pravice iz 22. člena Ustave. Ob upoštevanju vsebine te pravice (3. točka obrazložitve) pa se tudi njeni ostali očitki o kršitvi pravice iz 22. člena izkažejo kot neutemeljeni. V zvezi s trditvami o toženčevi kriminalni dejavnosti ne držita pritožničina očitka, da je sodišče prve stopnje kršilo njeno pravico do poštenega postopka, ker ni sledilo njenim trditvam ter da je odločilo arbitrarno, ker je štelo nesporno dejstvo za nedokazano. Sodišče je v obrazložitvi napisalo in tudi utemeljilo, zakaj pritožničine trditve o toženčevi kriminalni dejavnosti niso bile dokazane (rezultati poizvedb pri pristojnih organih), hkrati pa je upoštevalo, da je bil toženec spoznan za krivega posesti orožja brez dovoljenja.

Sodišče prve stopnje je pogledalo v spis državnega tožilstva, iz katerega izhaja, da ne obstajajo elementi kaznivega dejanja spolnega napada na mladoletno osebo, zaradi česar je zavrnilo tudi pritožničina vprašanja v zvezi s tem dejanjem. Na podlagi različnih dokazov (poročilo CSD, izvedenski mnenji) je sodišče prve stopnje presodilo, da je pri tožencu opazen večji napredek v izgradnji osebnosti ter da je odgovoren in zrel, pri ocenjevanju njegove osebnosti se zato ni izrecno sklicevalo na izpovedi dveh prič, pritožničinih sester, katerih pričanja sta v veliki meri sestavljena iz izjav o tem, kar jima je pritožnica povedala o tožencu. Sodišče se je opredelilo do ugotovitev obeh izvedencev, glede na to, da nobeden izmed izvedencev ni ugotovil, da bi bil oče neprimeren za vzgojo in varstvo otroka, pa je razumno presodilo, da pridobitev zdravstvene dokumentacije toženca ni potrebna.

Obrazložitev izpodbijanih odločb je razumna in dovolj prepričljiva, ustavna pritožba pa, kot že povedano, ni pravno sredstvo, s katerim bi lahko pritožnica dosegla ponoven preizkus pravilnosti dokazne ocene in odločitve sodišč.

Nepomembno pa tudi ni dejstvo, da gre pri izpodbijanih sklepih le za začasno odločitev, in bo o tem, komu bo otrok zaupan, sodišče odločilo še s končno odločbo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger