Jedro

Ker je bil prvi postopek pravnomočno ustavljen, je litispendenca odpadla ex tunc. Sodišče prve stopnje zato v cit. zadevi ni več moglo oziroma smelo zavreči tožbe z utemeljitvijo, da obstaja litispendenca, tudi če je bila ta tožba vložena kasneje. Sodišče prve stopnje tako z izdano zamudno sodbo ni odločilo o zahtevku, o katerem že teče pravda.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu, to je v ugoditvenem izreku pod prvo točko ter v izreku o pravdnih stroških pod tretjo točko, potrdi zamudna sodba prve stopnje.

Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo I Pg 161/2012 z dne 12. 4. 2012 ob sklicevanju na 277. in 318. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izreklo: “I. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati znesek v višini 52.680,32 €, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 34.766,56 € od 3. 1. 2011 dalje, od zneska 2.939,30 € od 7. 2. 2011 dalje, od zneska 14.593,18 € od 10. 3. 2011 dalje in od zneska 381,28 € od 21. 6. 2011 dalje do plačila, vse v 15 dneh.

Tožbeni zahtevek, ki se glasi: Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške izvršilnega postopka opr. št. VL 132264/2011, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska stroškov izvršilnega postopka, ki tečejo od paricijskega roka, ki ga določi sodišče prve stopnje, do plačila”, se zavrne. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15. dneh povrniti stroške pravdnega postopka, v višini 2.294,28 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izteka paricijskega roka dalje do plačila.

Svojo odločitev pod prvo in tretjo točko izreka zamudne sodbe je sodišče prve stopnje obrazložilo z ugotovitvami, da tožena stranka kljub (pravilnemu) opozorilu (v pozivu, naj odgovori na tožbo I Pg 161/2012 z dne 5. 3. 2012) iz drugega odstavka 277. člena ZPP ni odgovorila na tožbo v 30 dneh od njene vročitve (prvi odstavek 277. člena ZPP), in da so izpolnjeni tudi vsi štirje pogoji iz prvega odstavka 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe.

Tožeča stranka se zoper zavrnilni izrek pod drugo točko zamudne sodbe prve stopnje ni pritožila.

Tožena stranka pa s 26. 4. 2012 pravočasno vloženo pritožbo (smiselno) izpodbija zamudno sodbo prve stopnje v ugoditvenem izreku pod prvo točko in v izreku o pravdnih stroških pod tretjo točko iz pritožbenega razloga (absolutne) bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz dvanajste točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da zamudno sodbo prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in tožbo tožeče stranke zavrže kot nedopustno.

Tožena stranka je priglasila v stroškovniku specificirane stroške pritožbe.

Tožeča stranka v 21. 5. 2012 pravočasno vloženem odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe tožene stranke kot neresnične in zavajajoče ter predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbo tožene stranke zavrne kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdi zamudno sodbo prve stopnje, nastale stroške pritožbenega postopka pa naloži v plačilo toženi stranki.

Tožeča stranka je priglasila v stroškovniku specificirane stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Uveljavljena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz dvanajste točke drugega odstavka 339. člena ZPP ali kakšna druga upoštevna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prve, druge, tretje, šeste, sedme, enajste, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter (dvanajste in) štirinajste točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), ni podana.

Neutemeljeno je pritožbeno pojasnjevanje tožene stranke, da “... je obrazložitev sodbe v tem segmentu nerazumljiva in sama s sabo v nasprotju, saj sodišče najprej navaja, da je tožena stranka tožbo s prilogami prejela 06. 03. 2012, nato pa navaja, da se je toženi stranki rok za odgovor na tožbo iztekel dne 05. 04. 2011. Zaradi navedenega je sodba sodišča v tem segmentu nerazumljiva in sama s sabo v nasprotju.” (tretji odstavek na drugi strani (obrazložitve) pritožbe). Sodišče prve stopnje je v prvi točki obrazložitve zamudne sodbe res zapisalo, da “To sodno pisanje je tožena stranka prejela dne 6. 3. 2012 (povratnica pripeta k list. št. 10).” in da “Toženi stranki je tako 30-dnevni rok za odgovor na tožbo iztekel dne 5. 4. 2011 … .” Toda ker je v njej zapisalo tudi, da “Tožba s prilogami je bila poslana toženi stranki dne 5. 3. 2012 s pozivom, da na tožbo odgovori v 30. dneh od njene vročitve in z opozorilom … .”, tako ne more biti nobenega dvoma, da se je toženi stranki 30-dnevni rok za odgovor na tožbo iztekel 5. 4. 2012. Kako bi se ta rok lahko iztekel (kar) 11 mesecev pred vročitvijo tožbe, tožena stranka v pritožbi ni obrazložila. V datumu 5. 4. 2011 zapisana letnica je zato očitna pisna pomota, ki jo kadar koli po uradni dolžnosti (ali tudi na predlog (pravdnih) strank) s sklepom popravi predsednik senata (prvi in drugi odstavek 328. člena ZPP).

Ob pravilnem teoretičnem razglabljanju o določbah 189. člena ZPP in o litispendenci (oziroma odsotnosti litispendence) kot procesni predpostavki, od katere je odvisna dopustnost tožbe (zadnji odstavek na drugi strani in nadaljevanje ter tretji odstavek na tretji strani (obrazložitve) pritožbe), tožena stranka v pritožbi pravilno navaja: “Tožeča stranka je namreč v tožbi navedla, da je bil v konkretni zadevi že dne 20. 09. 2011 izdan sklep o izvršbi opr. št. VL 132264/2011, zoper katerega je tožena stranka podala pravočasen ugovor, zato je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom opr. št. VL 132264/2011 z dne 04. 10. 2011 sklep o izvrši razveljavilo. S slednjim sklepom je bilo nadalje odločeno, da bo o zahtevku v pravdnem postopku odločalo Okrožno sodišče v Novem Mestu. Tako je že tožeča stranka sama v tožbi navedla, da je bil v konkretni zadevi, torej med istima strankama in glede istega zahtevka tožeče stranke že izdan sklep o izvršbi, ki pa je bil zaradi s strani tožene stranke vloženega ugovora razveljavljen.” (drugi odstavek na tretji strani (obrazložitve) pritožbe), ter “Glede na navedeno je evidentno, da je z vročitvijo sklepa o izvršbi opr. št. VL 132264/2011 toženi stranki, in sicer je tožena stranka citirani sklep o izvršbi prejela dne 22. 09. 2011, nastopila litispendenca. Tožeča stranka je namreč s predlogom za izvršbo, na podlagi katerega je bil dne 20. 09. 2011 izdan sklep o izvršbi opr. št. VL 132264/2011 od tožene stranke zahtevala plačilo fakture … torej plačilo istih faktur, plačilo katerih je zahtevala s tožbo z dne 06. 02. 2012. Tako sta postopek, ki se je pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, Oddelkom za verodostojno listino vodil pod opr. št. VL 132264/2011 in tožbeni zahtevek tožeče stranke v predmetnem postopku, identična tako po predmetu kakor tudi po obsegu, zaradi česar je bila tožba tožeče stranke z dne 06. 02. 2012 zoper toženo stranko nedopustna. Zoper toženo stranko je namreč v času vložitve tožbe z dne 06. 02. 2012 … zaradi razveljavitve sklepa o izvršbi opr. št. VL 132264/2011 pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu zaradi istega zahtevka tožeče stranke že tekla pravda, in sicer pod opr. št. Pg 19/2012. … Sodišče bi namreč moralo, glede na izrecne navedbe tožeče stranke v tožbi z dne 06. 02. 2012 … upoštevati obstoj litispendence oziroma po uradni dolžnosti opraviti poizvedbe za ugotovitev ali gre za tak primer, pa tega ni storilo. Sodišče bi namreč, v kolikor bi v skladu s 189. čl. ZPP ugotovilo obstoj litispendence, kar nesporno bi, moralo tožbo tožeče stranke z dne 06. 02. 2012 v skladu s 274. čl. ZPP zavreči. … Okrožno sodišče v Celju je namreč kljub izrecnim navedbam tožeče stranke, da je bil v konkretni zadevi že dne 20. 09. 2011 izdan sklep o izvršbi opr. št. VL 132264/2011, ki pa je bil zaradi ugovora tožene stranke razveljavljen, izdalo zamudno sodbo, čeprav bi sodišče moralo tožbo tožeče stranke 06. 02. 2012 kot nedopustno zavreči.” (tretji odstavek na tretji strani in nadaljevanje na četrti strani (obrazložitve ) pritožbe).

Ker je ob vložitvi v tej zadevi obravnavane tožbe (6. 2. 2012) med istima pravdnima strankama (že) tekla pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu druga pravda ((I) Pg 19/2012) o istem zahtevku, bi zato sodišče prve stopnje, ki bi (oziroma je) moralo med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na (morebiten) obstoj litispendence (četrti odstavek 189. člena ZPP), res to tožbo zavreči (prvi odstavek 274. člena in tretji odstavek 189. člena ZPP). Toda tudi če tako ni ravnalo in je izdalo izpodbijano zamudno sodbo, z njo vendarle ni odločilo o zahtevku, o katerem že teče pravda (dvanajsta točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Iz spisa (I) Pg 19/2012 je namreč razvidno, da je Okrožno sodišče v Novem mestu s (pravnomočnim) sklepom Pg 19/2012 z dne 30. 3. 2012 razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 132264/2011 z dne 20. 9. 2011 tudi v prvem in tretjem odstavku izreka ter postopek ustavilo (prva točka izreka (tožeči stranki pa naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke (druga točka izreka))). S pravnomočno ustavitvijo (tega) postopka pa je litispendenca odpadla ex tunc. Sodišče prve stopnje zato v cit. zadevi ni več moglo oziroma smelo zavreči tožbe z utemeljitvijo, da obstaja litispendenca, tudi če je bila ta tožba vložena kasneje. Pritožbeno sodišče se pri tem sklicuje na komentar dr. Aleša Galiča k 189. členu ZPP v : PRAVDNI postopek: zakon s komentarjem / [avtorji komentarja] Lojze Ude … [et al.]; redaktorja Lojze Ude, Aleš Galič. – Ljubljana: Uradni list: GV Založba, 2005–, druga knjiga, stran 220, druga točka: “Za obstoj litispendence je bistveno le, da je tožencu vročena tožba. Litispendenco ustvari tudi vložitev tožbe, ki je zaradi pomanjkanja kakšne druge procesne predpostavke nedopustna. Zato mora sodišče kasneje vročeno tožbo zavreči, ne da bi pri tem presojalo, ali je prej vročena tožba dopustna. Če pa je v prvem postopku že prišlo do pravnomočnega zavrženja tožbe, s tem tudi litispendenca odpade ex tunc in sodišče v drugem postopku tožbe ne more več zavreči z utemeljitvijo, da obstaja litispendenca.” Ker ob ugotovljenem dejanskega stanju tudi pritožbeno sodišče misli, da so podani vsi pogoji iz prvega odstavka 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe, je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo še spornemu delu tožbenega zahtevka.

Glede na tako stanje stvari je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu (prvi odstavek 350. člena ZPP) potrditi zamudno sodbo prve stopnje (353. člen ZPP).

Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka: pritožba tožene stranke ni bila uspešna (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP); stroški odgovora na pritožbo pa v tem gospodarskem sporu niso bili potrebni, saj tožeča stranka z njim ni prispevala k odločitvi pritožbenega sodišča o pritožbi tožene stranke (prvi odstavek 155. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).