- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 533/2000
ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CP.533.2000 Civilni oddelek
Povzetek
- Rok za vložitev zahteve za denacionalizacijoAli je rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo varovan tudi v primeru, ko je bila zahteva pravočasno vložena pri upravnem organu, a je bila sodišču odstopljena po izteku roka?
- Pravočasnost vlog v denacionalizacijskem postopkuKako se obravnava pravočasnost vlog v denacionalizacijskem postopku, ko ZDen in ZUP ne urejata tega vprašanja?
- Materialni prekluzivni rokAli je rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo materialni prekluzivni rok in kako to vpliva na obravnavo zahtev?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Zahteva za denacionalizacijo je ena sama, čeprav je postopek lahko razdeljen med dva organa. Zato je rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo iz 64. čl. ZDen varovan v vsakem primeru, torej tudi tedaj, ko je popolna zahteva pravočasno vložena pri upravnem organu, sodišču pa je bila odstopljena po izteku roka.
Izrek
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je zavrglo zahtevo za denacionalizacijo kot prepozno. Predlagateljice so se zoper sklep pravočasno pritožile zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlog za denacionalizacijo je bil pravočasno vložen na Upravno enoto v Škofji Loki. Ker niti Zakon o denacionalizaciji (v nadaljvanju ZDen) niti Zakon o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ne urejata vprašanja pravočasnosti vlog bi bilo treba smiselno uporabiti 7. odst. 133. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77), saj je bila stranka prepričana, da vlaga zahtevo na pristojni organ. Pravna praznina glede vprašanja pravočasnosti vlog v ZUP ne bi smela biti njej v škodo. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. Pritožba je utemeljena. Pritožba pravilno opozarja na napačno uporabo materialnega prava. Uporaba določb ZDen namreč v pretežnem delu pomeni uporabo materialnega prava in tudi rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo iz 64. čl. ZDen je materialni prekluzivni rok. Zakon pri tem ne razlikuje med zahtevo, vloženo pri upravnem oganu in zahtevo za denacionalizacijo po 5. čl. ZDen, za odločanje o kateri je pristojno sodišče v nepravdnem postopku (56. čl. ZDen). Zahteva je ena sama, čeprav je postopek lahko razdeljen med dva organa. Zato je rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo iz 64. čl. ZDen varovan v vsakem primeru, torej tudi tedaj, ko je popolna zahteva pravočasno vložena pri upravnem organu, sodišču pa je bila odstopljena po izteku roka. Enako razlago narekuje besedilo 2. odst. 10. čl. Navodila za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo. Upravni organ namreč uvede postopek samo o tistih zahtevkih iz zahteve, za katere je pristojen, sicer pa zahtevke z zahtevo nemudoma pošlje pristojnemu upravnemu organu oziroma sodišču. Glede na navedeno torej ne prihaja v poštev analogna uporaba določil ZPP/77. Zaradi zmotne uporabe določb ZDen o naravi zahteve za denacionalizacijo in posebnostih denacionalizacijskega postopka, je torej sodišče prve stopnje nepravilno razlagalo določilo 64. čl. ZDen. Pritožba predlagateljic je po povedanem utemeljena, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 380. čl. ZPP/77 v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku).