Jedro

Pri določanju odškodnine na podlagi 73. člena ZDen je odločilno izključno le stanje nepremičnine ob uvedbi postopka za razlastitev. Morebitna razlika med vrednostjo nepremičnine ob podržavljenju in bistveno povečano vrednostjo po podržavljenju (v konkretnem primeru zaradi spremembe namembnosti iz kmetijskega v stavbno zemljišče) ni predmet postopka za določitev odškodnine po 73. členu ZDen in se v njem ne more uveljavljati, pač pa gre tovrstna razlika po 25. členu ZDen v breme denacionalizacijskega upravičenca in je predmet obravnavanja v postopku denacionalizacije.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 28. 11. 2012 nasprotni udeleženki naložilo v plačilo odškodnino v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe v višini 5.520,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 12. 2004 dalje, z izpodbijanim sklepom z dne 11. 1. 2013 pa omenjeni sklep v obrestnem delu spremenilo tako, da je nasprotna udeleženka od 4. 12. 2004 dalje dolžna obresti in ne zakonskih zamudnih obresti.

2. Predlagateljica oba sklepa pravočasno izpodbija zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Sicer se s spremembo obrestnega dela strinja in pritožbo zoper sklep z dne 11. 1. 2013 podaja izključno iz previdnosti, pri čemer je ta pritožba vsebinsko identična pritožbi zoper sklep z dne 28. 11. 2012. Kot bistveno navaja, da 33. člen Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini določa, da se višina odškodnine za razlaščeno nepremičnino določa po njeni vrednosti ob času izdaje prvostopne odločbe o odškodnini in po stanju nepremičnine ob uvedbi postopka za razlastitev, smiselno enako določa tudi 105. člen ZUreP-1. Omenjena določila je treba uporabiti v skladu z namenom prvega odstavka 73. člena ZDen, ki je, da denacionalizacijski zavezanec za nepremičnino, ki jo je pridobil odplačno, dobi tako odškodnino kot bi jo dobil, če bi mu bila nepremičnina odvzeta v postopku razlastitve, torej če bi imel položaj razlastitvenega zavezanca. Ta položaj je predlagateljica pridobila šele z uvedbo postopka za denacionalizacijo 5. 8. 1992, zato je treba pri določitvi višine upoštevati stanje nepremičnine na ta dan. Strinja se, da 73. člen ZDen ni podlaga za uveljavljanje odškodnine iz naslova razlike med vrednostjo nepremičnine v času podržavljanja in v času denacionalizacije, a to velja le v primeru, če gre za bistveno povečanje vrednosti nepremičnine zaradi investicij. Zaveda se, da je odškodnina za objekt in vlaganja v elektro infrastrukturo sporna. Dejstvo je, da je bil objekt že med postopkom na podlagi inšpekcijske odločbe odstranjen, podlaga za uveljavljanje odškodnine iz naslova sofinanciranja v elektro infrastrukturo pa bi lahko bila v 25. členu ZDen, ki v konkretnem primeru ne pride v poštev, saj predlagateljica ne uveljavlja odškodnine zaradi investicij, temveč na podlagi 73. člena ZDen. Predlaga ustrezno spremembo izpodbijanih sklepov.

3. Nasprotna udeleženka je na vročeni pritožbi pravočasno odgovorila in predlaga njuno zavrnitev.

4. Pritožbi nista

utemeljeni.

5. ZDen v 73. členu določa, da gre zavezancem, iz katerih sredstev se po določbah tega zakona vrne nepremičnina, ki so jo pridobili odplačno, odškodnina po predpisih o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini. Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (ZRPPN) v 33. členu določa, da se višina odškodnine za razlaščeno nepremičnino določa po njeni vrednosti ob času izdaje prvostopne odločbe o odškodnini in po stanju nepremičnine ob uvedbi postopka za razlastitev.

6. Iz navedenih določb nedvoumno izhaja, da je pri določanju odškodnine na podlagi 73. člena ZDen odločilno izključno le stanje nepremičnine ob uvedbi postopka za razlastitev, v konkretnem primeru stanje nepremičnine 7. 8. 1946, ko je bilo po namembnosti kmetijsko zemljišče. Morebitna razlika med vrednostjo nepremičnine ob podržavljenju in bistveno povečano vrednostjo po podržavljenju (v konkretnem primeru zaradi spremembe namembnosti v stavbno zemljišče) ni predmet postopka za določitev odškodnine po 73. členu ZDen in se v njem ne more uveljavljati, pač pa gre tovrstna razlika po 25. členu ZDen v breme denacionalizacijskega upravičenca in je predmet obravnavanja v postopku denacionalizacije in ne v tem postopku. Postopek po 73. členu ZDen je poseben (samostojni) nepravdni postopek, v katerem se ugotavlja, ali je zavezanec nepremičnino pridobil odplačno in odškodnina za slednjo. Zavezanec torej lahko razliko v vrednosti nepremičnine zahteva le od upravičenca po 25. členu ZDen in te razlike ne more vključevati v odškodnino po 73. členu ZDen in je zahtevati od nasprotne udeleženke. Slednja ni namreč v nikakršnem razmerju z upravičencem, da bi lahko od nje izterjal razliko.(1) V sodni praksi sicer ni zaslediti popolnoma identičnega dejanskega stanja, kar pravilno poudarja pritožba, a je iz nje mogoče jasno izluščiti stališče, da je pri določitvi odškodnine po 73. členu ZDen pravno upoštevno le stanje zemljišča v času razlastitve. Ali bi predlagateljica dejansko lahko uveljavila odškodnino iz naslova bistvenega povečanja po 25. členu ZDen (2), ni predmet tega postopka. Glede odškodnine za objekt ter vlaganja v elektro infrastrukturo že iz samih pritožbenih navedb izhaja, da se predlagateljica zaveda, da ji tovrstna odškodnina na podlagi 73. člena ZDen ne pripada in odločitve sodišča prve stopnje v tej smeri pravzaprav ne izpodbija.

7. N a podlagi obrazloženega in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP), je pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in izpodbijana sklepa(3) potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

(1) Tako odločba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 31. 3. 2011, opr. št. II Ips 984/2007, in odločba Višjega sodišča v Ljubljani z dne 25. 1. 2012, opr. št. II Cp 2318/2011. (2) Primerjaj tudi odločitev Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 16. 9. 2010, opr. št. II Ips 874/2009. (3) Materialnopravno pravilna je tudi odločitev o spremembi obresti. Primerjaj odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 8. 5. 2008, opr. št. II Ips 236/2006.