Jedro

Že iz gramatikalne razlage 2. točke 197. člena ZIZ izhaja, da je med prednostne terjatve šteti le davek na promet nepremičnin, za zadnje leto zapadle davščine, ki obremenjujejo prodano nepremičnino ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje ter zato zakonite zamudne obresti od teh terjatev ne morejo imeti narave prednostnega poplačila, saj tega izrecno 197. člen ZIZ kot lex specialis ne določa. Pri nepremičninski izvršbi v primeru poplačila davščin je namreč potrebno upoštevati določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju, ne pa določbe ZDavP-2. ZDavP-2 tudi ne določa, da zamudne obresti od zapadlih pa neplačanih davščin pomenijo davščino. Zato tudi iz tega razloga ne morejo imeti pravico do prednostnega poplačila.

Izrek

Pritožba upnice zoper zavrnilni del sklepa druge alineje točke IV/1 nad zneskom 1.537,55 EUR za znesek 138,26 EUR se zavrne in sklep v tem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod točko I delno ustavilo izvršbo v postopku pod opr. št. In 128/2013; pod točko II je upniku A. priznalo nadaljnje izvršilne stroške v višini 1.004,01 EUR; pod točko III je odločilo, da se iz zneska kupnine v višini 84.374,25 EUR odplačano prednostne terjatve iz naslova stroškov izvršilnega postopka v zadevi VL 99566/2012 v višini 631,47 EUR, v zadevi pod opr. št. In 128/2013 v skupni višini 1.004,01 EUR, v izvršilni zadevi pod opr. št. VL 45992/2014 v skupni višini 101,45 EUR in v izvršilni zadevi pod opr. št. In 261/2015 v skupni višini 29,07 EUR in pod opr. št. In 294/2015 v skupni višini 86,78 EUR.

2. Pod točko IV je odločilo, da se iz preostalega zneska kupnine v višini 82.521,43 EUR dobljenega s prodajo nepremičnine k. o. X, parcela št. 0/1 ter iz zneska kupnine v višini 20.228,83 EUR, dobljenega s prodajo nepremičnine k. o. X parc. št. 0/2 in zneska kupnine v višini 2.484,43 EUR dobljenega s prodajo nepremičnine k. o. X, parcela št. 0/3 v vrstnem redu poplačajo; - pod točko 1, prednostna terjatev iz naslova: - davka na promet nepremičnin v skupni višini 2.099,66 EUR, - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v skupni višini 1.537,55 EUR, - pod točko 2, terjatev iz naslova glavnice upnika A. v izvršilni zadevi pod opr. št. In 128/2013 v višini 101.597,42 EUR, pri čemer se šteje, da je ta terjatev iz naslova glavnice upniku v izvršilni zadevi pod opr. št. In 128/2013 poplačana do višine 210.751,92 EUR od ugotovljene vrednosti teh nepremičnin.

3. Pritožnica je vložila pritožbo zoper drugo alinejo točke IV/1 sklepa zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter predlagala višjemu sodišču, da upniku prizna prijavljeno prednostno terjatev v celoti tudi za zakonske zamudne obresti. Iz obrazložitve sklepa v točki IV/1 izhaja, da se kot prednostna terjatev poplača zgolj za zadnje leto zapadle davščine, ki obremenjujejo prodano nepremičnino, torej zgolj glavnice, ne pa tudi zakonske zamudne obresti. Upnica je na razdelitveni narok med drugim v poplačilo priglasila terjatev iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v skupnem znesku 1.675,81 EUR, od tega 1.537,55 EUR glavnice in 138,26 EUR zakonskih zamudnih obresti. V skladu s 197. členom ZIZ se iz zneska pridobljenega s prodajo nepremičnine prednostno poplačajo stroški izvršilnega postopka, DDV oziroma davek na promet nepremičnin ter za zadnje leto zapadle davščine, ki obremenjujejo prodano nepremičnino. Pri tem določba 197. člena ZIZ ne specificira glavnice kot edine, ki naj bi se prednostno poplačala. Zato davščine zajemajo tudi pripadajoče zamudne obresti. V skladu s tretjim odstavkom 93. člena ZDavP-2 se namreč v primeru, ko plačilo ne zadošča za poplačilo celotnega dolga, poplačajo najprej stroški obresti, nato glavnica. Opozarja tudi na 197. člen ZIZ, da od stroškov priznava sodišče zamudne obresti, čeprav jih zakon ne specificira izrecno. Izpostavlja tudi določbo 208. člena ZIZ, ki v drugem odstavku določa obveznost upnikov, da obračunajo obveznosti na dan razdelitvenega naroka, torej z obračunanimi zamudnimi obrestmi na dan razdelitvenega naroka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru pravilno uporabilo 197. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Iz naslova glavnice je pravilno priznalo 1.537,55 EUR, pravilno pa ni priznalo na podlagi 2. točke prvega odstavka 197. člena kot prednostno poplačilo obresti v višini 138,26 EUR. Že iz gramatikalne razlage 2. točke 197. člena ZIZ izhaja, da je med prednostne terjatve šteti le davek na promet nepremičnin, za zadnje leto zapadle davščine, ki obremenjujejo prodano nepremičnino ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje ter zato zakonite zamudne obresti od teh terjatev ne morejo imeti narave prednostnega poplačila, saj tega izrecno 197. člen ZIZ kot lex specialis ne določa. Pri nepremičninski izvršbi v primeru poplačila davščin je namreč potrebno upoštevati določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju, ne pa določbe ZDavP-2. ZDavP-2 tudi ne določa, da zamudne obresti od zapadlih pa neplačanih davščin pomenijo davščino. Zato tudi iz tega razloga ne morejo imeti pravico do prednostnega poplačila. Tudi sklicevanje na 96. člen Zakona o davčnem postopku, na drugačno odločitev ne more vplivati, saj je ZIZ specialni predpis za poplačilo terjatve v nepremičninski izvršbi. Res 208. člen v drugem odstavku določa, da se terjatve upnikov obračunajo po stanju na dan razdelitvenega naroka. Vendar pa je pri sklepu o poplačilu sodišče dolžno upoštevati specialna določila o vrstnem redu pri poplačilu terjatev, ki jih določajo 196. do 198. člen ZIZ. 197. člen ZIZ določa, katere terjatve imajo prednost pri poplačilu ne glede na vrstni red vpisane zastavne pravice, medtem ko 198. člen določa, da se po poplačilu terjatev iz 197. člena ZIZ tega zakona poplačajo terjatve, ki so zavarovane z zastavno pravico, terjatve upnikov, na podlagi katerih je sodišče dovolilo predlog za izvršbo, zemljiški dolg ter nadomestilo za osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena in sicer po vrsti kot so pridobili zastavno pravico. Pri tem pa se glede na zadnji odstavek 198. člena ZIZ upošteva tudi terjatve upnikov za čas, za katerega se ne poplačajo po 197. členu ZIZ. Pritožnica še trdi, da je sodišče upoštevalo kot prednostno terjatev po 1. točki 197. člena tudi stroške izvršilnega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, čeprav točka 1 prvega odstavka 197. člena tega izrecno ne specificira. Tudi navedena trditev na drugačno odločitev ne more vplivati, saj pritožnica pritožbo zoper točko III sklepa niti ni vložila. Enake materialnopravne odločitve izhajajo tudi iz dosedanje sodne prakse in sicer opr. št. VSL sklep II Ip 301/2015, I Ip 1887/2014. 6. Ker niso podani ne pritožbeni razlogi ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Odločitev o zavrnitvi pritožbe vsebuje tudi odločitev o zavrnitvi zahteve za povračilo pritožbenih stroškov, saj pritožnica ni uspela (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).