Jedro

Registrsko sodišče lahko v določenih primerih začne postopek tudi po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa, vendar samo, kadar tako določa zakon.

Za primer, kadar pri fizični osebi, ki je vpisana v sodnem registru kot družbenik d. o. o., po vpisu pride do spremembe identifikacijskih podatkov (in si niti ne uredi prebivališča v Republiki Sloveniji oziroma kot tujec ne pridobi veljavne davčne številke, da bi se identifikacijski podatki lahko primerno povezali) noben zakon ne določa, da registrsko sodišče po uradni dolžnosti začne postopek (začasnega) izbrisa družbenika. Zato za izbris družbenice v konkretnem primeru niso bili podani zakonski pogoji.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se razveljavi sklep Srg 2019/48454 z dne 9. 12. 2019 v delu, ki se nanaša na izbris družbenice B. J. zaradi nepopolnih podatkov in o vpisu fiktivne pravne osebe.

II. Pritožnica sama nosi stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče zavrnilo pritožbo udeleženke B. J. z dne 18. 12. 2019 zoper sklep Srg 2019/48454 z dne 9. 12. 2019 (I. točka izreka) in še odločilo, da pritožnica sama nosi stroške postopka (II. točka izreka).

2. Udeleženka se je zoper sklep pritožila. Navedla je, da sklep izpodbija v delu, v katerem jo je sodišče po uradni dolžnosti izbrisalo kot družbenico zaradi nepopolnih podatkov. Uveljavljala je nezakonitost in nepreizkusljivost sklepa in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Od nasprotnega udeleženca je zahtevala plačilo priglašenih stroškov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da se je pritožnica v pritožbi identificirala s številko EMŠO: ..., za katero je registrsko sodišče ugotovilo, da oseba s to številko v centralnem registru prebivalstva ne obstaja. Vendar pritožbeno sodišče navedenega dejstva ni štelo kot odločilnega, ker je ugotovilo, da pritožba vsebuje vse kar je treba, da se obravnava. V skladu z določbo 335. člena ZPP, ki se v nepravdnem in registrskem postopku smiselno uporablja, mora pritožba obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se ta izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika, kar vse obravnavana pritožba vsebuje. Zato tudi v primeru, da je pritožnica uporabila nepravilen EMŠO, pritožbeno sodišče pritožbe ne bi smelo zavreči. 5. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje o izbrisu odločilo po uradni dolžnosti, ker je na podlagi avtomatične povezave s centralnim registrom prebivalstva ugotovilo, da za družbenico ne obstajajo (več) pravilni podatki. Navedlo je, da zato v konkretnem primeru prehodna določba 48. člena Uredbe o sodnem registru, ki se nanaša na nepopolne podatke, ne pride v poštev, posledično pa je nepomembno tudi vprašanje, kdaj ima registrsko sodišče pravico zahtevati od osebe, ki je vpisana v sodni register brez vseh identifikacijskih podatkov, da jih dopolni. Pri tem je še dodalo, da ima sedaj pritožnica možnost podati predlog za vpis družbenice in pri tem tudi navesti podatke, ki so določeni v 2b členu ZSReg, ki pa jih mora predhodno tudi pridobiti tako, da si ali uredi bivališče v Republiki Sloveniji in vpis v centralni register prebivalstva ter/bodisi pridobi veljavno davčno številko za tujca, upoštevaje, da pritožnica ni slovenska državljanka, ter potrdilo FURS in nato slednje sporočiti in predložiti registrskemu organu.

6. Pritožnica je v pritožbi vztrajala, da je sklep nezakonit, ker ni bil izdan v skladu s prehodno določbo iz 48. člena Uredbe o sodnem registru, katere uporabo pa je registrsko sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa že samo izključilo, ko je zapisalo, da je odločilo o izbrisu po uradni dolžnosti. Registrsko sodišče lahko v določenih primerih začne postopek tudi po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa, vendar samo, kadar tako določa zakon (drugi odstavek 9. člena ZSReg). Za primer, kadar pri fizični osebi, ki je vpisana v sodnem registru kot družbenik d. o. o., po vpisu pride do spremembe identifikacijskih podatkov (in si niti ne uredi prebivališča v Republiki Sloveniji oziroma kot tujec ne pridobi veljavne davčne številke, da bi se identifikacijski podatki lahko primerno povezali) noben zakon ne določa, da registrsko sodišče po uradni dolžnosti začne postopek (začasnega) izbrisa družbenika. Zato za izbris družbenice v konkretnem primeru niso bili podani zakonski pogoji in bi moralo registrsko sodišče pritožbi ugoditi in razveljaviti sklep Srg 2019/48454 z dne 9. 12. 2019 v delu, ki se nanaša na izbris družbenice B. J. zaradi nepopolnih podatkov in o vpisu fiktivne pravne osebe.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v I. točki izreka spremenilo (4. točka 39. člena ZSReg). Sprememba sklepa pa ni vplivala na pravilnost odločitve o stroških registrskega postopka, saj po izrecni določbi 18. člena ZSReg v registrskem postopku vsak udeleženec plača svoje stroške. Glede na navedeno je pritožnica, ne glede na uspeh s pritožbo, dolžna sama nositi tudi svoje pritožbene stroške.