Jedro

Zoper sklep sodišča prve stopnje o ugovoru zoper sklep o odmeri sodne takse ni pritožbe.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor toženca zoper plačilni nalog z dne 15. 7. 2015 zavrnilo.

2. Zoper sklep je toženec vložil pravočasno pritožbo, iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, ali pa izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru toženca zoper plačilni nalog v celoti ugodi, plačilni nalog razveljavi, v obeh primerih pa tožnici naloži v plačilo vse stroške postopka.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. V skladu s 25. členom Ustave je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč, s katerimi ta odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Nalog za plačilo sodne takse je odločba, s katero je odločeno o obveznostih pravnega subjekta. Zakon ustavno pravico do pravnega sredstva proti takšni odločbi konkretizira v 34.a členu Zakona o sodnih taksah (ZST-1): pravno sredstvo zoper plačilni nalog je ugovor, o katerem odloča sodišče prve stopnje. S takšno ureditvijo je zagotovljena ustavna pravica do pravnega sredstva.

5. Dodatnih pravnih sredstev v postopku za plačilo sodne takse pravni red ne predvideva in za kaj takega tudi ni potrebe. Če ima stranka zoper meritorne odločitve sodišč na voljo zgolj eno redno pravno sredstvo, to še toliko bolj velja za odmero sodne takse, ki je tako po dejanski kot po pravni plati ter po pomenu zadeve lažje narave. Nobenega razumnega razloga ni, da bi imela stranka poleg ugovora še možnost vložitve pritožbe. Toženec je vložil ugovor zoper plačilni nalog, sodišče prve stopnje pa se je do njegovih ugovornih razlogov v izpodbijanem sklepu opredelilo.

6. Ureditev, da je pravno sredstvo ugovor, v tem primeru tudi ne pomeni, da si z njim stranka zagotavlja svojo pravico do kontradiktornosti (kot npr. velja v primeru ugovornega postopka zoper sklep o začasni odredbi), marveč gre za običajno pravno sredstvo zoper odločbo sodišča. To, da o njem odloča sodišče prve stopnje, ima svoj ratio legis: na ta način naj bi bili glavni sodni postopki čim manj časovno obremenjeni zaradi reševanja pravnih sredstev v postopkih, ki so le povezani z glavno stvarjo.

7. Določba petega odstavka 34.a člena ZST-1 tako predstavlja smiselno celoto in je ustrezno vključena v pravni red kot celota tako po jezikovni kot po namenski plati. S tem je določena izjema od splošnega pravila, ki se sicer uporablja v pravdnem postopku (prvi odstavek 363. člena ZPP).(1)

8. Sodna praksa višjih sodišč o tem vprašanju sicer ni enotna, vendar je bilo stališče, da zoper sklep sodišča prve stopnje o ugovoru zoper sklep o odmeri sodne takse ni pritožbe, zavzeto že v večih odločbah.(2) O tem se je nenazadnje izjavilo tudi že ustavno sodišče (sklepa U-I-207/2009, Up 996/2009). Tudi v odločbah Vrhovnega sodišča o ugovorih zoper plačilne naloge ni pravnega pouka o pravici do pritožbe (II DoR 440/2012, II DoR 309/2011, II DoR 328/2012).

9. Navedenega ne spremeni niti dejstvo, da je sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijanega sklepa navedlo, da je pritožba dopustna, saj sodišče ne more spremeniti navedenih zakonskih določb ZST-1, ki pritožbe ne dopuščajo.

10. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 1. točke 365. člena ZPP zavrglo.

Op. št. (1): Določba tretjega odstavka 1. člena ZST-1 na zgoraj obrazloženo ne vpliva. Namen zakonodajalca ob sprejemu novele ZST-1 (Poročevalec DZ 93/2010) je bil (med drugim) rešiti situacijo, ko so se v sodni praksi izoblikovala različna stališča o tem, kateri predpisi se smiselno uporabljajo ob odločanju o taksnih vprašanjih (še posebej ob odločanju o predlogu oprostitve plačila sodne takse). V obrazložitvi predloga 1. člena novele ZST-1 je jasno naveden namen zakonodajalca: smiselna uporaba določb zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, pride v poštev le, kadar ZST-1 ne določa drugače. V primeru pravnega sredstva zoper sklep o odmeri sodne takse ne gre za takšno situacijo, saj ima ZST-1 drugačno in popolno ureditev.

Op. št. (2): Primerjaj sklepe Višjega sodišča v Ljubljani: I Cp 2286/2013, I Cp 471/2013, I Cp 575/2014, I Cp 973/2014, I Cp 1922/2014, I Cp 2758/2014, I Cp 3448/2014, I Cp 1899/2015, I Cp 2439/2015 in druge.