Jedro

Konkretni del opisa, iz katerega jasno izhaja, da je šlo za kršitev javnega reda in miru s strani obdolženca, zaradi česar so bili policisti poslani na kraj in nad obdolžencem začeli izvajati postopek, kasneje pa mu v skladu z ZJRM-1 izdali še plačilni nalog, v povezavi s podano pravno podlago uradnih nalog policistov iz abstraktnega dela opisa, torej postopanje po 4. členu ZNPPol in 7. členu ZJRM-1, po presoji pritožbenega sodišča zadostno konkretizira uradno dejanje, ki so ga opravljali policisti, to je vzdrževanje javnega reda.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedenim sklepom pod točko I izreka odločilo, da se ob reševanju zahteve predsednika senata po 284. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) obtožba zoper obdolženega A. A., ki mu očita poskus kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 299. člena KZ-1 v zvezi s 34. členom KZ-1, iz razloga po 1. točki prvega odstavka 277. člena ZKP ne dopusti in se kazenski postopek ustavi. Po prvem odstavku 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki obdolženca bremenijo proračun (točka II izreka).

2. Zoper sklep se je pritožila državna tožilka zaradi kršitve kazenskega zakona in s predlogom, da višje sodišče napadeni sklep razveljavi in odloči, da se kazenski postopek nadaljuje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje ni dopustilo obtožbe zoper obdolženca iz razloga po 1. točki prvega odstavka 277. člena ZKP, ker opis obdolžencu očitanega dejanja ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 299. člena KZ-1. Svojo odločitev je sprejelo ob presoji, da v opisu dejanja manjka bistveni element kaznivega dejanja, to je podatek o tem, katere uradne naloge oziroma uradna dejanja so opravljali policisti. Stališču prvostopenjskega sodišča utemeljeno nasprotuje državna tožilka.

5. Kazenski zakonik uradnega dejanja ne definira, opredeli pa v prvem odstavku 99. člena KZ-1 koga je šteti za uradno osebo. Uradno dejanje je torej lahko samo dejanje, ki ga izvršijo uradne osebe (subjektivni kriterij) in se nanaša na opravljanje njenih nalog (objektivni kriterij). Za uradna dejanja je tako šteti predvsem oblastvena ravnanja uradnih oseb.1

6. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje pri svoji presoji upoštevalo zgolj konkretni del opisa, v katerem ustrezne konkretizacije uradnega dejanja ni prepoznalo, ob tem pa je v celoti spregledalo njegov abstraktni del. Pritožbeno sodišče poudarja, da če opis kaznivega dejanja obsega tudi abstraktni dejanski stan, ki sicer ni nujni in obvezni del opisa, sestavljata abstraktni in konkretni del opisa celoto. Tudi pri presoji ustrezne konkretizacije zakonskih znakov očitanega dejanja je zato treba upoštevati opis dejanja v celoti. V obravnavanem primeru je v abstraktnem delu opisa navedeno, da je „uradna oseba opravljala naloge policije v smislu 4. odstavka (pravilno: člena) Zakona o policiji in v zvezi s prvim in drugim odstavkom 7. člena Zakona o javnem redu in miru“. Določba 4. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) sicer našteva različne naloge policistov (uradnih oseb), med njimi varovanje življenja, preprečevanje kaznivih dejanj, vzdrževanje javnega reda itd., vendar pa je v opisu dejanja izrecno navedena povezava tega člena z Zakonom o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), iz česar je razvidno, da so policisti v obravnavanem primeru opravljali nalogo vzdrževanja javnega reda. Nadalje pa je v konkretnem delu opisa dejanja pojasnjeno, da je bila policijska patrulja na kraj dejanja poslana zaradi razgrajanja in razbijanja, da je obdolženec kršil javni red in mir ter da sta do njega pristopila policista in pričela nad njim izvajati postopek. V opisu dejanja niso navedena zgolj ravnanja obdolženca, kot to trdi sodišče prve stopnje. Resda so obdolženčeva ravnanja podrobno opisana, vendar pa pritožnica pravilno opozarja, da poleg očitka obdolžencu, da je kršil javni red in mir, iz tega dela opisa dejanja izhaja tudi postopanje policije, saj sta policista prav zaradi tega prišla na kraj oziroma nad obdolžencem pričela izvajati postopek. Ob navedenem pa ne spregledati še nadaljnjega dejanja policistov, navedenega v nadaljevanju konkretnega dela opisa, to je izdaja in vročitev plačilnega naloga obdolžencu v skladu s 7. členom ZJRM-1. Slednje še dodatno konkretizira oblastvena ravnanja policistov.

7. Konkretni del opisa, iz katerega torej jasno izhaja, da je šlo za kršitev javnega reda in miru s strani obdolženca, zaradi česar so bili policisti poslani na kraj in nad obdolžencem začeli izvajati postopek, kasneje pa mu v skladu z ZJRM-1 izdali še plačilni nalog, v povezavi s podano pravno podlago uradnih nalog policistov iz abstraktnega dela opisa, torej postopanje po 4. členu ZNPPol in 7. členu ZJRM-1, po presoji pritožbenega sodišča zadostno konkretizira uradno dejanje, ki so ga opravljali policisti, to je vzdrževanje javnega reda. Tako podan opis je po stališču sodišča druge stopnje še dovolj jasen in določen, da obdolžencu omogoča učinkovito obrambo.

8. Po obrazloženem so tudi po oceni sodišča druge stopnje v opisu dejanja, ki se v obtožnici očita obdolženemu A. A., zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja zadostno konkretizirani, zato je pritožbi državne tožilke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

1 Tako sodba Vrhovnega sodišča RS Ips 62103/2012-1105 z dne 17. 12. 2015 in druge.