Jedro

Tožnica ni dovolj natančno in celovito zatrjevala nobene od dejanskih situacij, ki bi v skladu z določbami ZTLR o gradnji na tujem svetu lahko privedli do pridobitve (so)lastninske pravice na spornih nepremičninah, zato na tej podlagi ni mogla uspeti. Podobno velja za alternativni originarni pridobitni način (priposestvovanje), h kateremu je svoj trditveni fokus opazneje usmerila šele v prvem tožnikovem postopku.

Izrek

Reviziji se zavrneta.

Toženec sam nosi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 11. 4. 2007 zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožnica polovična solastnica vseh nepremičnin, katerih izključni zemljiškoknjižni lastnik je toženec. Na tožničino pritožbo in ob posredovanju drugostopenjskega sodišča je z dopolnilno sodbo z dne 5. 11. 2007 zavrnilo tudi podrejeni tožbeni zahtevek za plačilo 15.000 €.

2. Sodišče druge stopnje je s sodbama z dne 28. 8. 2007 in z dne 22.4. 2008 zavrnilo tožničini pritožbi zoper obe prvostopenjski sodbi in potrdilo ti sodbi.

3. Pravnomočni sodbi pritožbenega sodišča je tožnica izpodbijala s pravočasnima revizijama. Tako v prvi kot v drugi reviziji, ki je prvi na moč podobna, je uveljavljala revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Kot neprepričljive, nedorečene, nesklepčne, neargumentirane, pavšalne, nejasne itn. označi obrazložitve vseh sodb sodišč druge in prve stopnje. Nerazumljivo ji je, da sodišči tožničinih stvarnopravnih in obligacijskopravnih upravičenj nista presojali tudi z zornega kota njene dolgoletne soposesti in nazadnje tudi nekajletne izključne posesti vseh spornih nepremičnin, upoštevaje pri tem tudi posestno dobo njenih pravnih prednikov. Vrhovno sodišče, sklene, naj zato ravnanje sodišč druge in prve stopnje preuči tudi z vidika zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

4. Toženec v odgovorih na reviziji parafrazira vsebino sodb sodišča druge in prve stopnje ter predlaga zavrnitev revizij.

5. Sodišče je reviziji vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Reviziji nista utemeljeni.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo, čigar obseg in razlogi izpodbijanja pravnomočnih drugostopenjskih odločb so omejeni. V skladu s tretjim odstavkom 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. To pomeni, da so v revizijskem postopku stranki in sodišče vezani na pritožbeno preizkušene ugotovitve sodišča prve stopnje o pravno pomembnih dejstvih, zahteve, kot je na primer v obeh revizijah izražena tožničina, s katero ta od revizijskega sodišča izrecno terja preučitev ravnanja sodišč druge in prve stopnje tudi z vidika zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pa so neupoštevne.

8. Deplasirani so nadalje revizijski očitki, ki sodbam nižjih sodišč pripisujejo pomanjkljivosti, ki onemogočajo njihov preizkus, ter argumentacijsko neprepričljivost, nedorečenost, pavšalnost in celo nesklepčnost. Sodbe so obrazložene korektno, tj. natanko tako in toliko, kakor in kolikor argumentacije je terjalo izredno borno, nesklepčno, zlasti v obogatitvenem delu pa tudi nepopolno procesno gradivo, na katerega je tožnica opirala svoja tožbena zahtevka.

9. Stvarnopravnemu zahtevku manjkajo predvsem dejstva, ki bi kazala na to, v kolikšni meri so se zatrjevani premoženjski vložki odrazili na spornih nepremičninah in kakšno stvarno obliko so zavzeli. V skladu z obširno sodno prakso Vrhovnega sodišča bi moral na podlagi zatrjevanih vlaganj ali nastati nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe, ali pa bi se morala spremeniti sama identiteta osnovne zgradbe(1). Vendar tožnica nobene od omenjenih dejanskih situacij, ki bi v skladu z določbami Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR) o gradnji na tujem svetu(2) lahko privedli do pridobitve (so)lastninske pravice na spornih nepremičninah, ni dovolj natančno in celovito zatrjevala, zato na tej podlagi ni mogla uspeti. Podobno velja tudi za alternativni originarni pridobitni način (priposestvovanje), h kateremu je svoj trditveni fokus opazneje usmerila šele v prvem pritožbenem postopku. Večino dejanskih navedb v oporo temu pravnemu temelju je šele tedaj stavila brez opravičbe, zaradi česar jih ni bilo mogoče upoštevati(3). Ne glede na to pa je, kot je v dodatno argumentacijo zavrnitve primarnega zahtevka pravilno razložilo pritožbeno sodišče, vsakršna možnost priposestvovanja izključena že s tožničino po tožbeni naraciji sodeč nedobroverno posestjo spornih nepremičnin (28. člen ZTLR).

10. Podrejeni obligacijskopravni zahtevek je v razmerju do stvarnopravnega še za spoznanje bolj luknjičav. Pravzaprav toliko, da ni jasno niti, kakšno pravno varstvo je tožnica z njim sploh zasledovala oziroma na podlagi česa je uveljavljala plačilo v vlogi z dne 2. 4. 2007 navedenih 15.000 €. Slutiti je, da vtožuje toženčevo neupravičeno obogatitev, a tega, v čem oziroma kakšna naj bi bila toženčeva korist in v čem njeno prikrajšanje (210. člen Zakona o obligacijskih razmerjih in 190. člen Obligacijskega zakonika), tožnica ne pove. Ta zahtevek je nepopoln, predvsem pa vsebinsko preveč prazen, da bi mogla tožnica z njim resneje upati na uspeh. Zavrnitev zahtevka v takih okoliščinah je zato formalnologično pravilna.

11. Neutemeljeni reviziji je moralo revizijsko sodišče zavrniti (378. člen ZPP).

12. Ker nobeden od odgovorov na reviziji ni v ničemer pripomogel k razjasnitvi zadeve na revizijski stopnji, stroškov zanju ni mogoče šteti kot za pravdo potrebnih, upoštevni pa bi bili le taki. Toženec zato svoje revizijske stroške trpi sam (prvi odstavek 155. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj sodbe VS RS II Ips 355/2007 z dne 25. 2. 2010, II Ips 249/2009 z dne 16. 7. 2009, II Ips 439/2006 z dne 18. 12. 2008 in druge.

Op. št. (2): Zavoljo tožničine zavesti, da vlaga v nepremičnine v lasti toženca, bi v poštev prišel 25. člen zakona.

Op. št. (3): Glej str. 3 sodbe I Cp 1227/2007 v zvezi s prvim odstavkom 337. člena ZPP.