Jedro

Že zgolj zaradi možnosti, da je sporazum o delitvi skupnega premoženja (ki je le kot veljaven akt ovira za sklepčnost tožbe) ničen, bi moralo sodišče opraviti pozivni postopek po tretjem odstavku 318. člena ZPP, ter tožniku omogočiti, da navede trditve, ki bi utemeljevale ničnost.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba in sklep se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. V tej pravdni zadevi tožnik zahteva ugotovitev deležev na skupnem premoženju kot upnik prvega dolžnika (prvi odstavek 57. člena ZZZDR (1)).

2. Sodišče prve stopnje je izdalo nepravo zamudno sodbo in zahtevek kot nesklepčen zavrnilo.

3. Proti sodbi vlaga pritožbo tožnik. Sklicuje se na "vse pritožbene razloge" in sodišču predlaga, naj sodbo in sklep spremeni ter zahtevku ugodi, če ne, naj sodbo in sklep vsaj razveljavi. Pritožnik opozarja, da je zamudno sodbo mogoče izdati zgolj v primeru neodpravljive nesklepčnosti. Sodišču očita, da je svojo odločitev oprlo na ugotovitve mimo trditvene podlage tožeče stranke. Zaradi tega je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Tudi sicer se s sodbo ne strinja. Trdi, da je sporazum z dne 24. 3. 2003 tak, da gre za izpodbojno pravno dejanje. Šlo je za ravnanje, ki naj škodi upniku. Nazadnje trdi, da bi moralo sodišče tožnika pozvati k odpravi nesklepčnosti ali vsaj obrazložiti, zakaj tega ni storilo.

4. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki. Toženca sta 2. 10. 2013 podala laično vlogo, v kateri v celoti oporekata navedbam v pritožbi.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Pritožbeni očitek, da je sodišče prekoračilo trditveno podlago, ker je v dejansko podlago sodbe povzelo ugotovitev, da je bila nepremičnina, parc. št. 955/23 k.o. X. (ID 000) že predmet delitve po drugem odstavku 58. člena ZZZDR, ni utemeljen. Trditev o obstoju sporazuma je namreč tožnik podal v točki I. tožbe, ta akt pa je v priloženem zemljiškoknjižnem izpisku (priloga A3) naveden tudi kot podlaga vknjižbe. Vse, kar je sodišče dodalo, je zgolj pravna razčlemba procesnega gradiva samega tožnika. Kršitev razpravnega načela (7. člen ZPP (2)) zato ni podana.

7. Sporazum predstavlja oviro za tožnikov uspeh v tej pravdi. Ob sicer navedenih dejstvih bi bila tožba sklepčna. Zaradi dodatno navedenega dejstva pa ni.

8. Pritožnik trdi, da gre za odpravljivo nesklepčnost (tretji odstavek 318. člena ZPP). To utemeljuje z materialnopravnimi razlogi, ki v luči 318. člena ZPP niso utemeljeni. Pritožnik namreč trdi, da gre za izpodbojno pravno dejanje. Pritožbeno sodišče mu odgovarja, da navedb, ki bi utemeljevale izpodbojnost, v okviru istega zahtevka ne bi mogel uspešno uveljavljati. Da bi bil uspešen, bi moral tožbo spremeniti. Te pritožbene navedbe same zase torej še ne utemeljujejo procesne kršitve določb tretjega odstavka 318. člena ZPP.

9. Vendar je po prepričanju pritožbenega sodišča nesklepčnost v obravnavani zadevi lahko odpravljiva, če bi bili podani razlogi, zaradi katerih bi bil sporazum ničen. To pa je vrzel, ki utemeljuje napačno uporabo tretjega odstavka 318. člena ZPP. Že zgolj zaradi možnosti, da je sporazum (ki je le kot veljaven akt ovira za sklepčnost tožbe) neveljaven iz razlogov ničnosti, bi moralo sodišče prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom 318. člena ZPP tožniku omogočiti, da z dopolnitvijo trditvene podlage to nesklepčnost odpravi. Tako kot bi to lahko storil na glavni obravnavi, če bi le tožena stranka odgovorila na tožbo in omogočila kontradiktoren postopek.

10. Zaradi opustitve pozivnega postopka po tretjem odstavku 318. člena ZPP je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 354. člena ZPP je pritožbeno sodišče zato pritožbi ugodilo ter izpodbijano sodbo in sklep (zavrnjena začasna odredba deli usodo odločitve o glavni stvari, ker se tudi razlogi nanjo navezujejo) razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku naj sodišče ravna v skladu s tretjim odstavkom 318. člena ZPP. Tožniku naj omogoči, da navede morebitne razloge, ki bi utemeljevali ničnost sporazuma o delitvi skupnega premoženja. Zaradi nekaterih napačnih razlogov navedenih obiter dictum v izpodbijani sodbi pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da sta toženca nujna sospornika.

(1) Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. SRS, št. 15/1976 do Ur. l. RS, št. 16/2004).

(2) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo ter še nadaljnje spremembe tega predpisa).