Jedro

Obravnavana zahteva za priznanje dodatka za nego otroka, na podlagi katere sta bili izdani izpodbijani odločbi, je bila vložena 11. 6. 2021. Zato v skladu s 96. členom ZSDP-1 ni pogojev za priznanje višjega dodatka za nazaj, to je od 1. 9. 2014 do 30. 6. 2021, saj gre za čas pred vložitvijo vloge.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 14. 10. 2021 in Centra za socialno delo (CSD) A. št. ... z dne 23. 6. 2021 (I. točka izreka) in da se odločba CSD B. št. ... z dne 10. 9. 2014 izreče za nično (II. točka izreka). Zavrglo je tožbo v delu, da je tožnica upravičena do dodatka za nego otroka C. C. od 1. 9. 2014 do 31. 3. 2033 v višini 204,80 EUR mesečno ob pogoju, da ima po 18. letu starosti status učenca, dijaka, vajenca ali študenta (III. točka izreka). Obenem je odločilo, da tožnica krije sama svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

2. Zoper sodbo in sklep se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Vztraja, da je upravičena do višjega dodatka za nego otroka po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih1 (ZSDP-1) od 1. 9. 2014. Sodišče ji višjega dodatka ni priznalo kljub dejstvu, da so kriteriji za priznanje pravice do dodatka za izgubljeni dohodek enaki. Pravica do dodatka za izgubljeni dohodek bi ji lahko bila priznana šele ob pogoju priznane pravice do višjega dodatka za nego otroka. Tožena stranka bi morala v skladu s 7. členom Zakona o splošnem upravnem postopku2 (ZUP) izvesti poseben ugotovitveni postopek in jo nemudoma pozvati, da ponovno vloži vlogo in to ne šele po osmih letih. Sodni izvedenec dr. D. D. je podal mnenje, da je njena hči oziroma sama upravičena do dodatka za nego in varstvo po drugem odstavku 7. člena Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo3 (Pravilnik), saj ima hči več kot tri motnje in diagnosticirane bolezni, ki vsaka po sebi daje pravico do dodatka za nego otroka v višjem znesku od 1. 9. 2014 do 30. 6. 2021. Izpolnjuje tudi pogoje določene v 6. členu Pravilnika, ker je hči dolgotrajno hudo bolan otrok. Sodišče bi moralo upoštevati dejstvo, da je tožena stranka izdala okrožnico z dne 8. 6. 2021, s katero je vsem CSD-jem naročila, da najkasneje do 30. 6. 2021 preverijo upravičence do delnega plačila za izgubljeni dohodek in jih v primeru, da za otroka prejemajo nižji dodatek za nego, pozovejo da vložijo vlogo za višji dodatek za nego. Pri tem naj uporabijo mnenje zdravniške komisije izdano v postopku uveljavljanja delnega plačila za izgubljeni dohodek. Sodišče je nepravilno uporabilo določbo 114. člena ZSPD-1, ki toženi stranki ves čas trajanja pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek nalaga, da po uradni dolžnosti skrbi za to, da ustrezno usklajuje obseg in trajanje pravice in jo pozove k podaji ustrezne vloge. Zato ni mogoče zaključiti, da ne more uspešno uveljavljati višjega dodatka za nego otroka za nazaj, ker je vlogo podala šele 11. 6. 2021 in je odločitev glede dodatka za nego otroka od 1. 9. 2014 do 31. 3. 2033 pravnomočna. Tožena stranka je svojo odločitev že spremenila, ko je izdala nadomestno odločbo, s katero ji je priznala višji dodatek za nego otroka od 1. 7. 2021 do 31. 3. 2033. Ta odločba se obravnava v tem postopku. Sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS in 8., 14. in 15. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku4 (ZPP). Ni v celoti sledilo dokaznemu postopku ter vestni in skrbni presoji vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj. Njene dokaze je v celoti prezrlo. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi ter sodbo in sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Podredno pa izpodbijano sodbo in sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Toženi stranki naj naloži v plačilo vse stroške postopka. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe in sklepa, ki sta izdana ob popolno ugotovljenem dejanskem stanju ter pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do zatrjevanih kršitev.

Sodna odločba nima pomanjkljivosti, da je ne bi bilo mogoče preizkusiti, zato kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Izrek sodne odločbe je razumljiv, ne nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodne odločbe. Razlogi so jasni in niso sami s seboj v nasprotju. Ni kršena niti 15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP (t. i. protispisnost), ki je podana le, če gre za napako pri povzemanju vsebine listin oziroma zapisnikov o izvedbi dokazov, torej za napako povsem tehnično prenosne narave. Pritožnica ne navaja na kakšen način ji ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, kar bi predstavljalo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zato je tudi ta ugovor neutemeljen. Tožnici je bilo v postopku zagotovljeno varstvo njenih pravic in posledično ni podana kršitev 22. člena Ustave RS.

5. Predmet sodne presoje je drugostopenjska odločba tožene stranke z dne 14. 10. 2021 v zvezi z odločbo CSD A. z dne 23. 6. 2021, s katero je tožnici priznana pravica do dodatka za nego otroka v višini 204,80 EUR od 1. 7. 2021 do 31. 3. 2033 in da je ta odločba nadomestila odločbo CSD B. z dne 10. 9. 2014. Tožnica zahteva, da se odločba CSD B. z dne 10. 9. 2014 izreče za nično.

6. V pritožbeni obravnavi ostaja sporna upravičenost do višjega dodatka za nego otroka za čas od 1. 9. 2014 do 30. 6. 2021. Pravna podlaga, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje, je podana v ZSDP‑1. Po 79. členu tega zakona je dodatek za nego otroka denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov.5 Traja za obdobje, ko se otroku zagotavlja posebna nega zaradi zdravstvenih razlogov, vendar najdlje do njegovega 18. leta starosti, po 18. letu starosti pa, če ima status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdlje do njegovega 26. leta starosti (82. člen ZSDP-1). V 96. členu ZDSP-1 je določeno, da se pravica do dodatka za nego otroka uveljavlja po rojstvu otroka in se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge.

7. Katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Po presoji pritožbenega sodišča je dokazna ocena sodišča prve stopnje v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene. Utemeljeno in obrazloženo je zavrnjen dokazni predlog po postavitvi drugega izvedenca, saj je že sodni izvedenec dr. D. D. podal mnenje, da je tožničina hči otrok z več motnjami in dolgotrajno hudo bolan otrok, kar predstavlja upravičenost do višjega dodatka za nego otroka.

8. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je tožena stranka tožnici pravico do višjega dodatka za nego otroka utemeljeno priznala od 1. 7. 2021 do 31. 3. 2033. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek o zmotni uporabi materialnega prava. Obravnavana zahteva za priznanje dodatka za nego otroka, na podlagi katere sta bili izdani izpodbijani odločbi, je bila vložena 11. 6. 2021. Zato v skladu s 96. členom ZSDP-1 ni pogojev za priznanje višjega dodatka za nazaj, to je od 1. 9. 2014 do 30. 6. 2021, saj gre za čas pred vložitvijo vloge.

9. Tožnica je zoper odločbo CSD B. z dne 10. 9. 2014,6 po kateri je za otroka C. C. upravičena do nižjega dodatka za nego otroka, v upravnem postopku vložila pritožbo, ki jo je tožena stranka zavrnila. Ni pa zoper dokončno odločbo z dne 2. 12. 20147 sprožila socialnega spora, zato je odločba postala pravnomočna. Ustava RS v 158. členu, s katerim ureja pravni institut pravnomočnosti, določa, da je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti v primerih in po postopku, določenih z zakonom. To pomeni le z izrednimi pravnimi sredstvi po ZUP, kar ni predmet tega postopka.8 V okoliščinah konkretnega primera ni utemeljeno pritožbeno sklicevanje na 7. člen ZUP, ki organom v upravnem postopku pri postopanju in odločanju nalaga, da strankam omogočijo čim lažje zavarovanje in uveljavljanje svojih pravic ter skrbijo, da jih ne uveljavljajo v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo. Tožnica je imela možnost uveljavljati sodno varstvo zoper odločbo z dne 10. 9. 2014 in tudi uveljavljati pravico do višjega dodatka za nego otroka že pred 11. 6. 2021. Ker nove vloge pri CSD pred tem ni vložila, ni pravne podlage, da bi se ji višji dodatek za nego otroka priznal od 1. 9. 2014 do 30. 6. 2021. Pritožnica se ob tem neutemeljeno sklicuje na določbo 114. člena ZSDP-1, tj. prehodno določbo, ki varuje pridobljene pravice ob spremembi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih leta 2014. 10. Ne držijo pritožbeni očitki, da je priznanje pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek, ki je bil tožnici priznan z odločbo CSD z dne 4. 2. 20139 mogoč šele ob priznanju višjega dodatka za nego otroka. Kot je pravilno utemeljilo že sodišče prve stopnje gre za dve različni pravici, ki se vsaka zase uveljavljata na podlagi posebej vložene vloge. Izhajajoč iz 125. člena Ustave RS je sodišče vezano na ustavo in zakon, ne pa na okrožnico tožene stranke. S slednjo je le podano navodilo centrom za socialno delo kako naj ravnajo v primeru, ko je oseba hkrati upravičena do pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek in nižjega dodatka za nego otroka.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

12. Ker tožnica, ki ima odobreno brezplačno pravno pomoč, s pritožbo ni uspela v skladu s 165. členom v zvezi s 154. členom ZPP stroški pritožbe bremenijo proračunska sredstva sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/14 in nasl. 2 Ur. l. RS, št. 80/99 in nasl. 3 Ur. l. RS, št. 89/14 in nasl. 4 Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. 5 Višina dodatka za nego otroka je 100 EUR mesečno. Za otroke s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju ali težko ali funkcionalno težko gibalno ovirane otroke ali otroke z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, znaša dodatek 200 EUR mesečno. 6 Tožnica je bila z odločbo CSD B. z dne 10. 9. 2014 upravičena do dodatka za nego otroka v znesku 100,00 EUR od 1. 9. 2014 do 31. 3. 2033. 7 Kljub pravilnemu pouku o pravnem sredstvu. 8 Izredno pravno sredstvo je tudi obnova postopka. Tožnica je na CSD B. v zvezi z odločbo z dne 10. 9. 2014 vložila predlog za obnovo postopka z dne 26. 4. 2022 (priloga A9), ki je predmet novega upravnega postopka. 9 Tožnici je z odločbo CSD z dne 4. 2. 2013 priznana pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek za čas od 1. 10. 2012 do 23. 3. 2025 v višini 697,44 EUR.