Jedro

Sklep o vknjižbi služnosti mora biti v skladu s sodno poravnavo. Če je bila s poravnavo ustanovljena osebna služnost rabe poti, potem sodišče ne more dovoliti vknjižbo stvarne služnosti, ampak le vknjižbo osebne služnosti.

Izrek

I. Pritožbi xxx se u g o d i in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je v tč. 2 izreka r a z v e l j a v i in se zadeva v tem delu v r n e v nov postopek.

II. Pritožba xxxxxx se z a v r ž e kot nedovoljena.

Obrazložitev

V izpodbijanem delu sklepa je sodišče dovolilo pri vl. št. xxx k.o. xxx, katere lastnik je xxx vknjižbo nujne poti preko parcelnih številk xxx in xxx, tako kot je zarisan v skici xxx xx kot varianta C in je sestavni del sodne poravnave in sicer v korist nepremičnin vl. št. xxx k.o. xxx, ki je v solasti xxxxxx.

Zoper takšen sklep se je pritožil xxxx smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter kršitve postopka. V pritožbi trdi, da izpodbija vknjižbo zasilne poti preko parcel xxx in xxx v korist vl. št. xxx k.o. xxx.

Zatrjuje, da je izdani sklep v nasprotju s sklenjeno sodno poravnavo.

S poravnavo je bila ustanovljena le osebna služnost v korist xxx, ni pa bila ustanovljena služnost v korist nepremičnin vpisanih pod vl. št. xxx k.o. xxx. Predlaga ustrezno spremembo oz. razveljavitev sklepa.

Zoper izpodbijani sklep sta vložila pritožbo tudi xxxxxxx smiselno zaradi kršitve določb postopka, glede dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožujeta se zaradi vknjižbe služnostne poti preko parcel xxx in xxx. Trdita, da so zgoraj omenjene parcele naprodaj in da je bila dovoljena služnostna pravica le v korist sedanjih lastnikov xxxxx. Cesta je bila narejena z lastnimi sredstvi. Cesta je sposobna le za lažja vozila. Ko pa bodo parcele prodane, bodo po cesti vozila tudi težja vozila in cesto uničila. Smiselno predlagata razveljavitev oz. spremembo sklepa.

Pritožba xxxx je utemeljena.

Najprej je treba poudariti, da v konkretnem primeru ne gre za klasičen zemljiškoknjižni sklep, ampak za sklep, ki je bil izdan v nepravdnem postopku in se nanaša na vknjižbo nujne poti (služnosti), ki je bila dogovorjena s sodno poravnavo. Nujna pot torej ni bila določena s sklepom sodišča, ampak s sodno poravnavo. Glede na to se mora izrek sklepa ujemati z vsebino sodne poravnave; pritožnik xxx xx pa je utemeljeno opozoril, da te skladnosti ni.

S sodno poravnavo je bila namreč v korist xxxxxx ustanovljena osebna služnost poti preko parcel št. xxx in xxx. To da je bila ustanovljena osebna služnost je razvidno iz formulacije poravnave: "se prizna xxxxx kot lastnikoma vložne številke xxx k.o. ...". Če bi bila ustanovljena stvarna služnostna pravica, bi bila formulacija takšna: "v korist vsakokratnega lastnika vl. št. xxx" itd. Stvarna služnost je vezana na nepremičnino (čl. 49 ZTLR); osebna služnost pa je vezana na osebo (čl. 60 ZTLR, v zvezi s pravnim pravilom Paragrafa 504 0DZ - "raba je služnostna pravica rabiti tujo stvar samo za osebno potrebo...").

Tako se pokaže, da je bila s sodno poravnavo z dne 24. 4. 1990 ustanovljena osebna služnost, v izpodbijanem delu sklepa pa je bila v točki 2 izreka dovoljena vknjižba stvarne služnosti ("v korist nepremičnin vl. št. xxx ...").

Ker gre za nepravdni sklep, je pritožbeno sodišče preizkusilo, ali izrek sklepa v izpodbijani točki 2 izreka nasprotuje listini v spisu, to je zapisniku z dne 24. 4. 1990, v katerem je zapisana sodna poravnava. Kot je že bilo obrazloženo, je bila ugotovljena absolutna bistvena kršitev postopka po čl. 354/II točka 13 ZPP v zvezi s členom 37 ZNP.

V novem postopku bo moralo sodišče izdati sklep v razveljavljenem delu v skladu s sklenjeno sodno poravnavo.

Pritožba xxxxxx je nedovoljena.

Oba pritožnika namreč nista navedena kot stranki v izreku izpodbijanega sklepa in zato nimata pravnega interesa, da bi sklep izpodbijala s pritožbo (čl. 358/3 ZPP). Glede na to je pritožbeno sodišče njuno pritožbo zavrglo kot nedovoljeno (čl. 367 v zvezi s členom 380 točka 1 ZPP). Pritožnika namreč tudi nista sodelovala pri sklepanju sodne poravnave glede ustanovitve služnosti. Pritožnika sta le pristopila k sporazumu o asfaltiranju ceste, poleg tega pa sta začasno dovolila uporabo lastnih zemljišč za vožnjo. Niti eno, niti drugo pa ni predmet izpodbijanega sklepa.

Stranke niso priglasile pritožbenih stroškov.