Jedro

Upravičencu je bila dodeljena BPP v obsegu vseh potrebnih vlog, pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje do izdaje sodne odločbe sodišča prve stopnje v kazenskem postopku. V okviru postopka pred sodiščem prve stopnje je bil zoper upravičenca odrejen pripor, postopek glede upravičenosti pripora pa se vodi tudi na višjih stopnjah (višje sodišče, Vrhovno sodišče RS). Ker je bila v konkretnem primeru BPP upravičencu dodeljena za celotni postopek pred sodiščem prve stopnje, ta po mnenju sodišča zajema tudi vlaganje vlog in pravnih sredstev zoper procesne odločitve, sprejete v okviru postopka, ki se vodi pred sodiščem prve stopnje, vse do končne odločitve v tem postopku. V takšnih primerih se torej upravičencu za vložitev pravnih sredstev v zvezi z odreditvijo oziroma podaljšanjem pripora ne odobri BPP za vsako posamezno pravno sredstvo posebej, saj le-ta spadajo v okvir odobrene BPP za zastopanje na prvi stopnji kazenskega postopka. Le na ta način zagovornik lahko vseobsežno in učinkovito zastopa interese upravičenca - obdolženca, ki se nahaja v priporu, to je da se v času sojenja na prvi stopnji ne bi nahajal v priporu.

Ker so na podlagi določb petega odstavka 17. člena ZOdv odvetniki dolžni trpeti redukcijo plačila za svoje delo (odvetniško storitev), pomeni nepravilno uporabo prava, kolikor se uporabo določbe razširi tudi na izdatke za stranko iz tretjega odstavka 11. člena OT, ki določa, da je odvetnik je upravičen tudi do povračila izdatkov za poštne in telefonske storitve, obrazce, za bančne storitve, za fotokopiranje in prepisovanje spisov, listin ter dokumentacije in podobne izdatke.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Mariboru št. Bpp 536/2019 z dne 12. 5. 2020, se v II. točki izreka odpravi, in sicer v delu, ki se nanaša na priznanje in plačilo priglašene nagrade za: - pritožbo z dne 8. 4. 2019, - pritožbo z dne 6. 6. 2019, - pritožbo z dne 13. 6. 2019, - pritožbo z dne 12. 8. 2019, - pritožbo z dne 7. 10. 2019, - pritožbo z dne 9. 12. 2019, - pritožbo z dne 8. 1. 2020, - 2% materialnih stroškov in - 22% DDV ter se zadeva v tem obsegu vrne toženki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijanim sklepom delno ugodil tožnikovemu zahtevku ter mu priznal nagrado in potrebne izdatke za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v skupnem znesku 3.210,10 EUR (I. točka izreka). V presežku je toženka zahtevek tožnika za plačilo nagrade zavrnila (II. točka izreka). Sredstva za plačilo stroškov se izplačajo iz proračunskih sredstev Republike Slovenije (III. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila upravičencu A. A. dodeljena BPP v zvezi s postopkom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. III K 12684/2019. Toženka je v nadaljevanju navedla storitve, za katere je tožniku priznala nagrado v skupni višini 8.210 točk oziroma 4.926,00 EUR. Prav tako je tožniku priznala materialne stroške v višini 55,26 EUR in kilometrino v višini 140,60 EUR. Ob upoštevanju petega odstavka 17. člena Zakon o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) je tožniku priznala polovico zneska, ki bi mu sicer pripadal po odvetniški tarifi, in sicer 2.490,63 EUR (ta znesek predstavlja polovico od 4.926,00 EUR in 55,26 EUR, op. sodišča). Kilometrino je toženka tožniku priznala v polni višini. Skupaj z DDV-jem je tožnik upravičen do povračila stroškov v skupnem znesku 3.210,10 EUR.

3. Toženka pa tožniku ni priznala stroškov, ki so nastali pred dnevom oz. na dan vložitve prošnje za dodelitev BPP. Prav tako mu ni priznala nagrade za pritožbe z dne 8. 4. 2019, 6. 6. 2019, 13. 6. 2019, 12. 8. 2019, 7. 10 2019, 9. 12. 2019 in 8. 1. 2020, saj ta nagrada presega obseg dodeljene BPP, glede na to, da je bila upravičencu BPP dodeljena samo za postopek pred sodišče prve stopnje. Nadalje toženka ni priznala priglašenih stroškov za obiske in razgovore v priporu ter za vpogled v sodni spis, saj ni šlo za samostojne storitve, iz istega razloga je toženka zavrnila še priznanje nagrade za tri dopise. Nazadnje je toženka zavrnila nagrado za odsotnost iz pisarne ter kilometrino za dan 8. 7. 2019, saj Zavod za prestajanje kazni zapora obiska tožnika v priporu ni beležil. 4. Tožnik se z odločitvijo toženke ne strinja in uvodoma navaja, da je toženka upravičencu do BPP dodelila redno BPP v obsegu vseh potrebnih vlog, pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika pred sodiščem prve stopnje v kazensko-preiskovalnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. III Kpr 12684/2019 do izdaje odločbe o zaključku navedenega kazensko-preiskovalnega postopka, v primeru vložitve obtožnice pa tudi v kazenskem postopku opr. št. III K 12684/2019 do izdaje sodne odločbe sodišča prve stopnje. Tožnik je toženki predložil izpolnjeno napotnico s stroškovnikom, iz katerega izhaja, da je priglasil nagrado in potrebne izdatke odvetniškega zastopanja v skupni višini 5.978,35 EUR. Tožnik nadalje navaja, da je predmet izpodbijanja sklep v zavrnilnem delu, to je, do višine pravno priznanega zneska 1.461,66 EUR. Tožnik meni, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, in sicer v delu, v katerem je toženka zavrnila zahtevek za priznanje in plačilo priglašenih nagrad in potrebnih izdatkov za pritožbe z dne 8. 4. 2019, 6. 6. 2019, 13. 6. 2019, 12. 8. 2019, 7. 10. 2019, 9. 12. 2019 in 8. 1. 2020 ter pripadajoče materialne stroške v višini 2% in 22% DDV. Gre namreč za nagrade za pritožbe zoper sklepe sodišča prve stopnje o podaljšanju pripora, v enem primeru pa za pritožbo zoper sklep o podaljšanju pripora ob vložitvi obtožnice. Stališče toženke, da nagrada za navedene storitve presega obseg dodeljene BPP, je napačno, saj navedene pritožbe ne prestavljalo storitev v okviru postopka pred sodiščem druge stopnje, pač pa je šlo za pritožbe v zvezi z odreditvijo oziroma podaljšanjem pripora v sklopu rednega kazenskega postopka na prvi stopnji. Pravna sredstva v zvezi z odreditvijo oziroma podaljšanjem pripora spadajo v okvir odobrene BPP za zastopanje na prvi stopnji kazenskega postopka, saj lahko zagovornik le na ta način vseobsežno in učinkovito zastopa interese stranke - obdolženca, ki se nahaja v priporu, to je da se v času sojenja na prvi stopnji ne bi nahajal v priporu. Tožnik se nadalje ne strinja z odločitvijo toženke v delu, ki se nanaša na priznanje in odmero materialnih stroškov. Toženka je pravilno priznala materialne stroške v višini 2% od skupne vrednosti storitev do 1000 točk, nad 1000 točk pa nadaljnji 1% pavšalnega zneska za izdatke. Vendar pa je toženka nepravilno uporabila peti odstavek 17. člena ZOdv, saj se le-ta ne razteza na pravico do povračila stroškov, kot jo opredeljuje 11. člen OT. Polovična redukcija plačila se namreč nanaša le na odvetnikovo upravičenost do plačila za delo, ne pa tudi na pravico do povračila stroškov v zvezi z delom. Tožnik sklepno predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in spremeni tako, da se znesek iz I. točke izreka izpodbijanega sklepa nadomesti z zneskom 4.671,76 EUR oziroma podredno, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

5. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravne spise.

6. Stranka z interesom, A. A., na tožbo ni odgovorila.

7. Tožba je utemeljena.

8. Sodišče uvodoma ugotavlja, da v obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je toženka upravičencu do BPP dodelila redno BPP v obsegu vseh potrebnih vlog, pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika pred sodiščem prve stopnje v kazensko-preiskovalnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. III Kpr 12684/2019 do izdaje odločbe o zaključku navedenega kazensko-preiskovalnega postopka, v primeru vložitve obtožnice pa tudi v kazenskem postopku opr. št. III K 12684/2019 do izdaje sodne odločbe sodišča prve stopnje ter za izvajanje BPP imenovala tožnika. Prav tako ni sporno, da je tožnik odobrene storitve BPP opravil in stroškovnik tudi pravočasno vložil, toženka pa je delno sledila predloženemu stroškovniku in tožniku odmerila in priznala nagrado ob sklicevanju na 17. člen ZOdv in določbe OT.

9. Šesti odstavek 30. člena ZBPP določa, da je odvetnik za pravno pomoč po tem zakonu upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi, ter v obsegu odobrene BPP. Odvetnik je dolžan voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči ter ga navesti na ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči (osmi odstavek). Nadalje peti odstavek 17. člena ZOdv določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve BPP, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja BPP so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena nični.

10. V obravnavani zadevi je med strankama sporna odločitev toženke v zavrnilnem delu izpodbijanega sklepa, in sicer zgolj v delu, ki se nanaša na priznanje nagrade za sedem pritožb zoper sklepe o podaljšanju pripora ter priznane višine materialnih stroškov.

11. Sodišče soglaša s tožnikom, da izpodbijani sklep ni pravilen v delu, v katerem toženka tožniku ni priznala nagrade za sedem pritožb zoper sklepe o podaljšanju pripora. Upravičencu je bila dodeljena BPP v obsegu vseh potrebnih vlog, pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje do izdaje sodne odločbe sodišča prve stopnje v kazenskem postopku. V okviru postopka pred sodiščem prve stopnje je bil zoper upravičenca odrejen pripor, postopek glede upravičenosti pripora pa se vodi tudi na višjih stopnjah (višje sodišče, Vrhovno sodišče RS). Ker je bila v konkretnem primeru BPP upravičencu dodeljena za celotni postopek pred sodiščem prve stopnje, ta po mnenju sodišča zajema tudi vlaganje vlog in pravnih sredstev zoper procesne odločitve, sprejete v okviru postopka, ki se vodi pred sodiščem prve stopnje, vse do končne odločitve v tem postopku. V takšnih primerih se torej upravičencu za vložitev pravnih sredstev v zvezi z odreditvijo oziroma podaljšanjem pripora ne odobri BPP za vsako posamezno pravno sredstvo posebej, saj le-ta spadajo v okvir odobrene BPP za zastopanje na prvi stopnji kazenskega postopka.1 Le na ta način zagovornik lahko vseobsežno in učinkovito zastopa interese upravičenca - obdolženca, ki se nahaja v priporu, to je da se v času sojenja na prvi stopnji ne bi nahajal v priporu. Glede na navedeno je odločitev toženke, da priglašena nagrada za sedem pritožb presega obseg dodeljene BPP, glede na to, da je bila BPP dodeljena samo za postopek pred sodiščem prve stopnje, nepravilna.

12. Nadalje je nepravilna odločitev toženke v delu, ki se nanaša na priznanje in odmero materialnih stroškov. Toženka je namreč od priznane nagrade (I. točka izreka izpodbijanega sklepa) sicer pravilno priznala materialne stroške v višini 2% od skupne vrednosti storitev do 1000 točk, nad 1000 točk pa nadaljnji 1% pavšalnega zneska za izdatke (skupaj 55,26 EUR), vendar pa je nato napačno priznala zgolj polovico zneska. Peti odstavek 17. člena ZOdv, ki določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve BPP, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi, se namreč v skladu z ustaljeno sodno prakso2 nanaša le na odvetniške storitve, ne pa tudi na pravico do povračila stroškov v zvezi z delom. Ker so na podlagi določb petega odstavka 17. člena ZOdv odvetniki dolžni trpeti redukcijo plačila za svoje delo (odvetniško storitev), pomeni nepravilno uporabo prava, kolikor se uporabo določbe razširi tudi na izdatke za stranko iz tretjega odstavka 11. člena OT, ki določa, da je odvetnik je upravičen tudi do povračila izdatkov za poštne in telefonske storitve, obrazce, za bančne storitve, za fotokopiranje in prepisovanje spisov, listin ter dokumentacije in podobne izdatke.

13. Glede na navedeno sodišče zaključuje, da izpodbijani sklep ni pravilen, saj toženka ni postopala pravilno v delu, ki se nanaša na odmero nagrade za sedem pritožb zoper sklepe o podaljšanju pripora ter odmero materialnih stroškov. Zato je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v zvezi s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 tožbi ugodilo in odločilo kot izhaja iz izreka te sodbe. V ponovnem postopku bo morala toženka, upoštevaje pravno mnenje in stališče sodišča zavzeto v tej sodbi, odločiti o zahtevi tožnika za priznanje nagrade za sedem pritožb zoper sklepe o podaljšanju pripora (s pripadajočimi materialnimi stroški in 22%DDV-jem) ter pravilno odmeriti materialne stroške od priznane nagrade.

14. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je bilo treba tožbi ugoditi in upravni akt v spornem delu odpraviti (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

15. Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.

1 Tako tudi naslovno sodišče v sodbi I U 768/2020 z dne 17. 5. 2022. 2 Prim. npr. s sodbo I U 1293/2016 z dne 28. 2. 2017 in I U 411/2018 z dne 15. 5. 2018.