Jedro

Priča ni samostojni podjetnik in ne opravlja samostojno dejavnost kot poklic, temveč je ključni zaposleni v družbi, kjer sta sicer dva zaposlena. Tedaj Pravilnik ne omogoča priznavanje izgubljenega zaslužka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog delodajalca. Ugotovilo je, da sta stranki med drugim predlagali dokaz z zaslišanjem priče, ki se je odzval vabilu na zaslišanje 10. 5. 2017. Delodajalec je v vlogi z dne 18. 5. 2017 priglasil 458,17 EUR izgube dohodka za čas pričanja in 6,10 EUR parkirnine. Ker je delodajalec priglasil izgubo dohodka v skladu s posredovanim cenikom za svoje storitve, ga je sodišče z dopisom z dne 25. 9. 2017 pozvalo, da v roku 8 dni sporoči koliko je za maj 2017 znašala urna postavka (neto in bruto ter prispevki k plači) priče, kar mora biti izkazano s strani računovodstva in ga je opozorilo, da bo sicer štelo, da ne uveljavlja povračila. Delodajalec v 8-dnevnem roku ni dopolnil predloga in sodišče je štelo, da ne uveljavlja povračila nadomestila plače za delavca. Parkirnino bi morala na naroku 10. 5. 2017 pravočasno predlagati priča, zato je delodajalcu v okviru priglašenega nadomestila plače ni priznalo.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo delodajalec brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. V pritožbi navaja, da se račun št. 97, ki ga prilaga, nanaša na izgubo dohodka za čas pričanja in ne na višino nadomestila plače. Višino nadomestila plače prilaga pritožbi, da sodišče presodi in ovrednoti razliko med stroškom plače ter višino dejanskega bremena, ki ga ima delodajalec, pri katerem je priča ključna oseba in zategadelj izgubo dohodka. Na Ajpes so prikazani letni dohodki družbe javno dostopni in znašajo v povprečju zadnjih dveh let skoraj 100.000,00 EUR brez DDV. Vse to je bilo zapisano v predloženem računu. Potni stroški so dodatek k izgubljenemu dohodku za čas pričanja in so verjetno še najmanj sporni, ravno tako parkiranje. Če bo sodišče vpogledalo magnetogram zaslišanja, je priča na koncu povedal, da bodo potni stroški in parkiranje prikazani na računu, ker v trenutku podajanja izjave ni vedel kolikšni bodo stroški parkiranja, saj so bili takrat dokazi v avtu. Zato je napačna podmena, da jih priča ni prijavil na zaslišanju. Družba je prisiljena na trgu ustvariti dnevno cca. 400,00 EUR prihodkov, iz katerih pokriva tudi druge posredne stroške (izobraževanje, najemnine oziroma amortizacijo za poslovne prostore, računalnike za baze, dostop do baz podatkov in tako dalje) ter v primeru odsotnosti ključne osebe nima to iz ničesar pokriti, ker je priča ključni zaposleni v družbi in edini, ki ima licenco za podpisovanje izvedenskih mnenj. Za družbo predstavlja pričanje na sodišču dejansko dobavo storitve za stranki, ki pridobita tudi višjo pravno varnost, saj je sodišče odobrilo pričanje. Tudi sodna praksa kaže, da ima priča pravico do izgubljenega zaslužka, kar se ugotavlja z računom in dejansko priporočenimi cenami za storitve izvedenskih mnenj Slovenskega inštituta za revizijo. Družba spada v kategorijo mikro podjetij, tako kot s.p. in fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost. Zato je odsotnost direktorja iz kateregakoli razloga ključno tveganje za podjetje, priča pa je edini imetnik licence v podjetju, kjer sta dva zaposlena. Takšna so dejstva, ki so dokazljiva iz evidence pooblaščenih ocenjevalcev pri Slovenskem inštitutu za revizijo in iz matične evidence ZPIZ oziroma ZZZS, kjer sta zavarovana. Glavni prihodki družbe so od ocenjevanja nepremičnin in izvedenskih mnenj. Sodna praksa dokazuje, da je za mikro podjetje, kjer je povezava med zaposlenimi in lastnikom, mogoče priznati izgubljeni zaslužek in ne le nadomestilo plače. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po prvem odstavku 242. člena ZPP, ki ga je povzelo sodišče prve stopnje, ima priča pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče kakor tudi do povračila izgubljenega zaslužka. Postopek v zvezi z odmero povračil ureja Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (v nadaljevanju: pravilnik). Ta v 12. členu, ki ga je prav tako povzelo sodišče prve stopnje, določa, da imajo zaposleni pravico do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo, izvedenca ali tolmača. Samostojni podjetnik posameznik in fizična oseba, ki samostojno opravlja dejavnost kot poklic (v nadaljnjem besedilu: posameznik v samostojni dejavnosti), imata pravico do povrnitve izgubljenega zaslužka zaradi vabila za pričo, izvedenca ali tolmača. 5. Iz spisa in pritožbe izhaja, da predlagana priča ni samostojni podjetnik in ne opravlja samostojno dejavnost kot poklic, temveč je ključni zaposleni v družbi, kjer sta sicer dva zaposlena. Tedaj Pravilnik ne omogoča priznavanje izgubljenega zaslužka, tudi če gre za ključno osebo v mikro družbi. Ne drži navedba delodajalca, da spada (po Pravilniku) mikro podjetje v isto kategorijo kot s.p. in fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost. Tudi ne drži sklicevanje na dva primera v sodni praksi VSK I Cpg 60/2002 in VSL I Cp 484/2013, saj iz teh ne izhaja, da bi imel delodajalec zaposlenega pravico zahtevati izgubljeni zaslužek.

6. Delodajalec je pritožbi priložil potrdilo računovodskega servisa z dne 27. 10. 2017, po katerem je bilo izplačano nadomestilo plače za zaposlenega - pričo za čas odsotnosti v bruto/bruto znesku 51,92 EUR in potni stroški. Če je lahko to listino priložil pritožbi, bi jo lahko predložil že sodišču prve stopnje, ko ga je pozvalo k temu z dopisom z dne 25. 9. 2017, vročenim 2. 10. 2017. Vendar nanj ni odgovoril. Ker je obračun plače predložil šele s pritožbo in ni pojasnil zakaj ga brez svoje krivde ni mogel pred sodiščem prve stopnje, predstavlja nedopustno pritožbeno novoto in je sodišče druge stopnje ni moglo upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s četrtim in šestim odstavkom 286. člena ZPP).

7. Glede potnih stroškov in parkiranja se delodajalec neutemeljeno sklicuje na "magnetogram zaslišanja". Iz zapisnika in prepisa magnetograma izhaja, da je priča priglasil izgubo zaslužka za cel dan, da je sodnica seznanila pričo, da je dolžan njegov delodajalec v roku 8 dni posredovati podatke o zaslužku na uro in o izgubi zaslužka za današnji dan, o čemer bo odločilo s sklepom (list. št. 384 spisa). Torej priča na naroku ni priglasil potnih stroškov. V skladu z drugim odstavkom 242. člena ZPP mora priča zahtevati povračilo takoj po zaslišanju, sicer izgubi to pravico.

8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.