Jedro

Glede na določbo 3. in 4. odstavka 100. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ki ureja izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve, je predlogu za izbris treba priložiti sklep sodišča, ki je podlaga za izbris. Ta sklep pa je predviden v določbi prvega odstavka 278. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). To posledično velja tudi za primere, ko je bila začasna odredba izdana npr. za čas do pravnomočnega zaključka pravde ali še za 30 dni po pravnomočnem zaključku pravde. Odpravek sodbe, ki izkazuje njeno pravnomočnost in potek 30 dni od pravnomočnosti ter začasna odredba ne predstavljata ustrezne listine za predlagani vpis.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Izbriše se zaznamba zavrnitve vpisa pri parc. št. 2151/3 k.o. C.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Sežani zavrnilo ugovor predlagatelja zoper zavrnilni del sklepa opr.št. Dn1 z dne 13.4.2007 in izpodbijani sklep potrdilo.

Zoper sklep se je predlagatelj po odvetniku pravočasno pritožil. V pritožbi navaja, da je sodišče v pravdi izdalo začasno odredbo o prepovedi odtujitve in obremenitve tudi za parcelo št. 2151/3 k.o. C. Čeprav nerazumna, je bila vezana na vprašanje služnosti in odločitve v zvezi s tožbenim zahtevkom na ukinitev služnosti. S pravnomočnostjo sodbe št. P1 z dne 15.12.2006 in potekom 30 dni je zato prenehala veljati odredba tudi za to parcelo. Zato ni videti ovir, ne dejanskih ne pravnih, da bi se izbris opravil tudi za to parcelo, ne le za parcelo št. 2146/7. Odredbo za slednjo je sodišče izbrisalo na podlagi pravnomočne sodbe in poteka 30 dni, četudi sodba ne vsebuje sklepa o odpravi začasne odredbe, kar je logično, saj ta preneha veljati avtomatično 30 dni po pravnomočnosti sodbe. Za izbris ni bilo potrebno imeti posebnega sklepa, ki bi se glasil na razveljavitev odredbe oz. ugotovitev njenega prenehanja in enako velja po mnenju pritožnika tudi za parcelo št. 2151/3. Navaja še, da je predlagal tudi izdajo sklepa o ugotovitvi prenehanja veljavnosti začasne odredbe, kar je sicer glede na zgoraj navedeno nesmiselno. Sodišče nima prav, ko trdi, da pritožnik ni dostavil listin, ki bi omogočale izbris tudi za parcelo št. 2151/3. Zato pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in spremeni izpodbijani sklep tako, da dovoli izbris zaznambe zaznambe prepovedi tudi za parcelo št. 2151/3. Pritožba ni utemeljena.

Stališče pritožnika je zmotno. Glede na določbo 3. in 4. odstavka 100. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ki ureja izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve, se izbris med drugim lahko dovoli, če je sodišče, ki je izdalo začasno odredbo, ustavilo postopek zavarovanja in razveljavilo opravljena dejanja ali če je bil sklep o začasni odredbi razveljavljen oz. spremenjen in predlog za začasno odredbo zavrnjen. Predlogu za izbris je v tem primeru treba priložiti sklep sodišča, ki je podlaga za izbris. Ta sklep pa je predviden v določbi prvega odstavka 278. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Iz njene vsebine izhaja, da mora tisti, zoper katerega je začasna odredba izdana, doseči izdajo sklepa, s katerim bo ustavljen postopek zavarovanja in razveljavljena opravljena dejanja tudi, ko izteče čas, za katerega je bila začasna odredba izdana. To posledično velja tudi za primere, ko je bila začasna odredba izdana npr. za čas do pravnomočnega zaključka pravde ali še za 30 dni po pravnomočnem zaključku pravde (slednje po spisovnih podatkih velja za obravnavano zadevo), o čemer se je že izrekla sodna praksa. Prenehanje začasne odredbe torej ne nastopi avtomatično z iztekom časa, za katerega je bila začasna odredba izdana, kot meni pritožnik. Njegova navedba o tem, da je predlagal izdajo sklepa o ugotovitvi prenehanja veljavnosti začasne odredbe, je neupoštevna, ker je pavšalna in dokazno nepodprta, iz spisovnih podatkov pa dejansko izhaja, da takega sklepa ni predložil. Upoštevaje zgoraj navedeno predloženi odpravek sodbe, ki izkazuje njeno pravnomočnost in potek 30 dni od pravnomočnosti ter začasna odredba ne predstavljata ustrezne listine za predlagani vpis in njuna vsebina ni pomembna za ta zemljiškoknjižni postopek. Odločitev zemljiškoknjižnega sodišča, ki je glede parcele št. 2151/3 k.o. C. zavrnilo predlagani izbris in kasneje tudi predlagateljev ugovor zoper ta zavrnilni del, je zato pravilna. Irelevantno pri tem je, da je sprejelo drugačno določitev v zvezi z drugo nepremičnino, na katero se je nanašalo zavarovanje in ki je pritožba ne izpodbija. Pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Upoštevaje navedeno je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ob tem pa odredilo še izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).