Jedro

Sodišče mora ob podaljšanju pripora preizkusiti, ali se je dejanski temelj odločbe o odreditvi pripora spremenil in o tem navesti razloge. Ne zadošča, da našteva dokazno gradivo kazenskega spisa in povzema očitke obdolžencu, temveč mora določno povedati, na podlagi katerih dokazov (na ravni utemeljenega suma) sklepa na obstoj dejstev, iz katerih izhaja utemeljen sum storitve obravnavanega kaznivega dejanja.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Z uvodoma navedenim pravnomočnim sklepom je bil zoper obdolženega M.T. na podlagi drugega odstavka 272. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) podaljšan pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.

2. Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga obdolženčev zagovornik D.P., odvetnik v S.G. Navaja, da je sodišče bistveno kršilo določbe kazenskega postopka in Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. V odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti (drugi odstavek 423. člena ZKP) vrhovni državni tožilec F.M. meni, da ni utemeljena. Obsojeni in njegov zagovornik se o odgovoru vrhovnega državnega tožilca nista izjavila.

B.

4. Po določbi drugega odstavka 272. člena ZKP zunajobravnavni senat okrožnega sodišča, pred katerim je vložena obtožnica, preizkusi ali so še podani razlogi (pogoji) za pripor, če v obtožnici ni predlagano, da se priprtega obdolženca izpusti. Senat mora v skladu s to določbo preizkusiti, ali še obstaja utemeljen sum storitve očitanega kaznivega dejanja s strani obdolženca, ali so še podane okoliščine, ki utemeljujejo obstoj pripornega razloga, ter ali je pripor še neogibno potreben za potek kazenskega postopka oziroma za varnost ljudi. V skladu z navedeno določbo sicer ni potrebno, da sklep o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnice obsega vso vsebino, ki je v drugem odstavku 202. člena ZKP predpisana za sklep o odreditvi pripora, mora pa biti iz obrazložitve sklepa o podaljšanju pripora razvidno, da je sodišče ta preizkus opravilo oziroma da so vsi razlogi za pripor (še vedno) podani.

5. Zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti izpodbija obstoj vseh zgoraj navedenih pogojev za pripor. V zvezi z obstojem utemeljenega suma, da je obdolženi M.T. skupaj s soobdolženima R.R. in S.Z. zoper oškodovanega Ž.V. storil kaznivo dejanje izsiljevanja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 213. člena KZ-1 navaja, da so oškodovanec ter priči K. in P. obdolženega M.T. v preiskavi v celoti "ekskulpirali", da zato zoper njega (več) ne obstajajo obremenilni dokazi in da je imel enako vlogo kot A.K., torej da je dogajanje samo opazoval. Te navedbe predstavljajo uveljavljanje razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom ni dovoljeno (drugi odstavek 420. člena ZKP).

6. Utemeljeno pa zahteva trdi, da prvostopenjski sklep o podaljšanju pripora glede utemeljenega suma nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi (2. stran) našteva do sedaj zbrano dokazno gradivo, iz katerega po njegovi oceni izhaja utemeljen sum, da je obdolženi storil očitano kaznivo dejanje. Gre zlasti za listine, ki izvirajo iz predkazenskega (predsodnega) postopka oziroma listine, ki so bile v kazenski spis vložene kot priloge kazenske ovadbe, to je zapisnik(a) o sprejemu ustne kazenske ovadbe, uradni zaznamki o zbranih obvestilih idr. Poleg tega se sodišče sklicuje tudi na zapisnike (z dne 15.12.2008) o zaslišanju oškodovanca Ž.V. in prič P.P. in A.K. v preiskavi. Sodišče pri tem ne zavzame stališča do vsebine nobenega od naštetih dokazov niti v bistvenih delih, in obrazložitev zaključi z navedbo, da je obdolženi zaslišan pred preiskovalno sodnico 23.11.2008 storitev očitanega kaznivega dejanja zanikal. Med naštetimi dokazi je tudi "zapisnik o zasegu predmetov osumljencu", pri čemer je iz zapisnika o osebni preiskavi z dne 21.11.2008 (list. 49) razvidno, da pri obdolženem M.T. zaseženih predmetov ni bilo. Tako ni jasno, na katerih dejstvih gradi sodišče sum o storitvi kaznivega dejanja in ga utemeljuje.

7. V nadaljevanju izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje obrazlaga okoliščine, na podlagi katerih temelji zaključek o obstoju pripornega razloga ponovitvene nevarnosti. Po uvodni ugotovitvi, da njihov obstoj izhaja "iz spisovnega gradiva", sodišče na tem mestu konkretno opisuje ravnanja, ki jih obtožnica očita obdolženemu M.T., torej okoliščine, ki so za to zadevo (tudi glede utemeljenega suma) ključne. Vendar pa ima zahteva ne glede na to prav, da sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov o tem, kateri dokazi izmed naštetega gradiva so tisti, na podlagi katerih je ugotovilo obstoj konkretnih okoliščin, iz katerih izhaja utemeljen sum storitve obravnavanega kaznivega dejanja. Prav tako iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, da je sodišče opravilo presojo, ali so se z izvedbo dokazov med preiskavo dejanske podlage glede utemeljenega suma pri obdolženem M.T. spremenile (na kar posebej opozarja zahteva) ter kako (oziroma če) so te spremembe vplivale na obstoj utemeljenega suma kot temeljnega pogoja za pripor. S tem ko sodišče sicer našteva dokazno gradivo kazenskega spisa in povzema očitke obdolžencu, ob tem pa nikjer ne pove določno, na podlagi katerih dokazov (na ravni utemeljenega suma) sklepa na obstoj teh dejstev, je storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

8. Kot po vsebini pravilno opozarja zahteva, opisanih pomanjkljivosti ni odpravilo sodišče druge stopnje. Pritožbeni očitek bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je zavrnilo s tem, da je sodišče prve stopnje utemeljen sum pravilno presojalo na podlagi celotnega dokaznega gradiva in da je zoper obdolženca vložena (takrat nepravnomočna) obtožnica. V presojo pritožbenih očitkov v zvezi s spremenjeno dejansko podlago, ki jih je zagovornik utemeljeval z vsebino dokazov, izvedenih v preiskavi, pa se sodišče druge stopnje ni spuščalo. Čeprav je ocena verodostojnosti zbranih dokazov pridržana sodišču, ko po opravljeni glavni obravnavi meritorno odloči o zadevi, zahteva v zvezi s tem utemeljeno opozarja, da mora sodišče ob podaljšanju pripora preizkusiti, ali se je dejanski temelj odločbe spremenil in o tem navesti razloge.

9. Glede na ugotovljeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, je Vrhovno sodišče zahtevi zagovornika obdolženega M.T. ugodilo in izpodbijani pravnomočni sklep o podaljšanju pripora razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (prvi odstavek 426. člena ZKP). Ker so že navedeni razlogi narekovali ugoditev zahtevi, se Vrhovno sodišče ni spuščalo v presojo utemeljenosti ostalih vložnikovih navedb. Te so tudi sicer vsebinsko enake kot v zahtevi, ki je bila v tej zadevi vložena zoper sklep o odreditvi pripora o kateri je Vrhovno sodišče odločilo s sodbo I Ips 504/2008 z dne 8.1.2009.