Jedro

Ker pripoznava tožbenega zahtevka ni bila dana na področju proste dispozicije, saj je tožnik zatrjeval promet s kmetijskim zemljiščem, ki je bil urejen s ZKZ, v katerem so določbe, ki so prisilne narave, ne more imeti nikakršnega pravnega učinka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni dopustilo pripoznave tožbenega zahtevka, s katerim je tožnik zahteval, da se ugotovi, da je lastnik bremen proste nepremičnine s parc. št. 989/4, k.o. X., kar je prva tožena stranka dolžna priznati in izstaviti listino, na podlagi katere bo mogoč vpis lastninske pravice pri zgoraj navedeni nepremičnini na njegovo ime, sicer bo takšno listino nadomestila sodba.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje, pred drugim sodnikom. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih, saj bi moralo v konkretnem primeru uporabiti določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. RS, št. 9/90 in 5/91), kjer je v 24. členu kot prednostni upravičenec nakupa naveden zakupnik kmetijskega zemljišča, ki je kmet, ali kmetijska organizacija, razen če gre za nakup iz 50. člena tega zakona. Iz zgoraj citiranega zakonskega določila je razvidno, da ima absolutno prednostno pravico do nakupa zemljišča zakupnik tega zemljišča, ki je kmet, pri čemer je s kupoprodajno pogodbo, ki sta jo dne 31.5.1995 sklenila F. M., kot prodajalec in tožnik, kot kupec, v 1. členu ugotovljeno, da je kupec kmet z izkazanim statusom kmeta in sedanji najemnik nepremičnine, ki je predmet kupoprodajne pogodbe. Tožnik kot absolutni predkupni upravičenec je zato izpolnjeval vse pogoje za nakup nepremičnine v skladu s takrat veljavnim Zakonom o kmetijskih zemljiščih. Iz dopisa, ki ga je posredovala Upravna enota RS je razvidno, da je tožnik predkupno pravico, na podlagi podane ponudbe, tudi uveljavljal. Glede na navedeno je v celoti izpolnjeno določilo tretjega odstavka 24. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je veljal v času sklenitve kupoprodajne pogodbe. Iz dopisa, ki ga je v napadenem sklepu citiralo sodišče prve stopnje, je razvidno tudi to, da je predkupni upravičenec predkupno pravico uveljavljal, in je prvo sodišče v nasprotju z dejstvi, ki so navedena v listini, štelo, da ponudba ni bila dana, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ima sklep takšne pomanjkljivosti, da se ga ne da preizkusiti, ker je izrek nerazumljiv in nasprotuje sam sebi ter razlogom sklepa. Tožnik ima status kmeta in je kmetijska dejavnost njegov edini vir preživljanja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialnopravne določbe v času sklenitve pogodbe veljavnega Zakona o kmetijskem zemljišču (Ur.l. SRS št. 1/79, 11/81, 1/86, 9/90, 5/91), v nadaljevanju ZKZ ter na podlagi procesnih določil pravdnega postopka pravilno ni dopustilo pripoznave tožbenega zahtevka. V postopku na prvi stopnji tudi ni bilo zagrešene očitane absolutne bistvene kršitve določbe iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče tudi po uradni dolžnosti. Izpodbijani sklep ima jasne in razumljive razloge o vseh odločilnih dejstvih, zato se ga da preizkusiti, prav tako pa tudi razlogi niso nejasni ali med seboj v nasprotju.

5. Pripoznava v civilni pravdi je enostranska, brezpogojna izjava toženca nasproti sodišču, da je zahtevek tožnika utemeljen. Pripoznava je procesno dejanje, ki ima učinke le na procesnem, ne pa tudi na materialnem področju. Če je pripoznava izjavljena na področju proste dispozicije, mora sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izdati sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku. Sodišče ne preizkuša resničnosti trditev in ali zahtevek izvira iz njih. Sodišče, poleg splošnih procesnih predpostavk, preizkuša samo dopustnost pripoznave, to se pravi, ali je pripoznavo podal upravičeni subjekt na področju, kjer ima pravico razpolaganja.

6. Iz tožbene trditvene podlage izhaja, da je tožnik s pravnim prednikom prve tožene stranke dne 31.5.1995 sklenil kupoprodajno pogodbo za odkup dela parc. št. 989/2, k.o. X., v izmeri 5000 m2, dne 28.11.1995 pa je bil med njima sklenjen še aneks h kupoprodajni pogodbi, s katerim je tožnik odkupil še cca 2000 m2 parc. št. 989/2, k.o. X. Na podlagi geodetske odločbe št. 466-19/95-05/BK je bila parcelna številka 989/2, k.o. X., razdeljena na parc. št. 989/2, k.o. X., v izmeri 4519 m2 in na novo parc. št. 989/4, k.o. X., v izmeri 7037 m2. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje ima zemljišče parc. št. 989/4 (sedaj parc. št. 989/11 in št. 989/12), k.o. X., status kmetijskega zemljišča, za katerega veljajo posebne določbe ZKZ. Ob sklenitvi pogodbe veljavni ZKZ je za veljaven prenos lastninske pravice na kmetijskem zemljišču predpisal odobritev (potrdilo oziroma soglasje) pristojnega krajevnega urada oziroma občinskega upravnega urada, pristojnega za premoženjskopravne zadeve (4. odstavek 22. in 29. člena ZKZ).

7. Iz dopisa upravne enote Ljubljana št. 330-3421/2012-30 z dne 5.10.2012, ki je bil v vednost poslan tudi tožniku oz. njegovi pooblaščenki, izhaja, da za zemljišče parc. št. 989/4, k.o. X., ni bila dana odobritev pristojnega upravnega organa. Zahteva za izdajo potrdila o dani ponudbi za prodajo spornega zemljišča pa je bila zavržena, zato se šteje, da vloga sploh ni bila vložena, in je zato pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da postopek ponudbe za prodajo spornega zemljišča ni bil izveden.

8. Ker torej pripoznava tožbenega zahtevka ni bila dana na področju proste dispozicije, saj je tožnik zatrjeval promet s kmetijskim zemljiščem, ki je bil urejen s ZKZ, v katerem so določbe, ki so prisilne narave, ne more imeti nikakršnega pravnega učinka, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da pripoznave ne dopusti. Lahko pa bo tožnik v dokaznem postopku dokazoval, da je bil postopek po določbah ZKZ opravljen oziroma, da so bili izpolnjeni pogoji, ki jih je ZKZ zahteval za veljaven prenos lastninske pravice.

9. Ker pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo niti uveljavljanih niti tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).