Jedro

Nasprotni udeleženec preživnine za hčerko ne plačuje, zato ta ni deležna standarda, ki bi ga lahko bila. Vendar pa namen preživnine, določene z začasno odredbo, ni zagotovitev ustreznega življenjskega standarda otroka, ampak gre za zagotovitev takšnega nujnega preživljanja, da ne bo mogoče govoriti o otrokovi ogroženosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se mladoletna A. A., roj. ... 2020, začasno zaupa v vzgojo, varstvo in oskrbo materi B. B. Odločilo je še, da se stiki mladoletnega otroka z nasprotnim udeležencem določijo enkrat tedensko, ob torkih od 10.00 do 11.00 ure, v prostorih Centra za socialno delo X., Enota Y., ob prisotnosti strokovne delavke in da izdana začasna odredba velja do pravnomočnega zaključka tega nepravdnega postopka oziroma do drugačne sodne odločitve. Predlog za drugačno določitev stikov in predlog za določitev preživnine je prvostopenjsko sodišče zavrnilo.

2. Predlagateljica je zoper odločitev o zavrnitvi predloga za določitev preživnine vložila pravočasno pritožbo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem delu spremeni tako, da njenemu predlogu za določitev preživnine,1 v celoti ugodi. Ne strinja se s stališčem prvostopenjskega sodišča, da predlagateljica ni izkazala, da naj bi bilo preživljanje otroka ogroženo. Takšna odločitev je v škodo otroka. Namen plačevanja preživnine je sprotno kritje tekočih stroškov preživljanja. Predlagateljica je na porodniški in prejema nižje dohodke od siceršnjih. Sama ogroženost otroka ni predpogoj za ugoditev predlagani začasni odredbi, temveč je potrebno varovati koristi otroka. V konkretnem primeru pa so izpolnjeni tudi vsi zakonski znaki za izdajo začasne odredbe po uradni dolžnosti. Potrebno je varovati koristi otroka, ki jih je predlagateljica pojasnila. Višina samih stroškov oziroma predlagana višina preživnine pa je glede na starost otroka tudi povsem realna in v skladu s sodno prakso.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Preživninska obveznost do otrok je obveznost obeh staršev, ki obstoji tudi potem, ko starši ne živijo več skupaj (140. člen družinskega zakonika, DZ). Če se starša o višini preživnine ne sporazumeta, jo določi sodišče. Preživnino določi glede na potrebe preživninskega upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti obeh preživninskih zavezancev (189. člen DZ). Sodišče odloči o preživninski obveznosti po izvedenem sodnem postopku, v katerem je bila obema udeležencema zagotovljena enakopravna možnost, da navajata dejstva in dokaze, izjavita pravna naziranja ter se opredelita do vseh procesnih dejanj, ki lahko vplivajo na odločitev sodišča. V določenih nujnih primerih pa lahko sodišče poseže v pravni položaj udeležencev tudi z začasno odločitvijo in ob upoštevanju znižanega dokaznega standarda, na podlagi verjetno izkazanih dejstev, ki velja le do sprejema končne odločitve, do katere sodišče pride ob upoštevanju vseh procesnih jamstev poštenega postopka. Kot takšno izjemno pravno sredstvo, ki ga je mogoče izdati le v posebej utemeljenih primerih, DZ določa začasno odredbo. V skladu s 161. členom DZ je izjemnost izdaje začasne odredbe opredeljena z verjetno izkazanostjo otrokove ogroženosti.

5. Ogroženost preživljanja otroka in zato potrebnost predčasnega posega v položaj udeležencev postopka mora izkazati predlagatelj. V obravnavanem primeru predlagateljica v tem ni uspela. Prvostopenjsko sodišče je pravilno povzelo njene trditve, da nasprotni udeleženec preživnine za hčerko ne plačuje in da zato ta ni deležna standarda, ki bi ga lahko bila. Vendar pa namen preživnine, določene z začasno odredbo, ni zagotovitev ustreznega življenjskega standarda otroka, ampak gre za zagotovitev takšnega nujnega preživljanja, da ne bo mogoče govoriti o otrokovi ogroženosti. Dejanskih okoliščin, da je otrok ogrožen, da torej brez prispevka nasprotnega udeleženca k njegovemu preživljanju, trpi, ali pa je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, predlagateljica ni niti zatrjevala (prim. drugi odstavek 157. člena DZ). Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da zatrjevana dejstva ne izkazujejo omenjenega pogoja za predčasno določitev preživnine z začasno odredbo. Preživnino za mld. A. A. bo sodišče prve stopnje določilo s končno odločbo po izpeljanem dokaznem postopku in jo naložilo nasprotnemu udeležencu od dne vložitve obravnavanega predloga, če se seveda udeleženca o njej ne bosta prej sama sporazumela.

6. Glede na navedeno je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 265. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1).

1 Predlagateljica je predlagala, da se z začasno odredbo določi obveznost nasprotnega udeleženca za plačevanje preživnine mladoletni hčerki v znesku 130,00 EUR mesečno.