Jedro

Druge milejše oblike zdravljenja zaradi opisanih ugotovitev ne pridejo v poštev, kar izhaja tudi iz dejstva, da je bil nasprotni udeleženec pred zadnjim sprejemom v domačem okolju vključen v nadzorovano obravnavo, v kateri ni sodeloval in zdravil ni več jemal.

Izrek

Pritožbi se zavrneta.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se (I.) A. A. omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov in (II.) se ga zadrži na zdravljenju na varovalnem oddelku Psihiatrične klinike X. še najdalj do 25. 9. 2023. 2. V pravočasni pritožbi in njenih pravočasnih dopolnitvah predlagatelj navaja, da ne gre v zavod, saj ni sluga, da bi okrog sebe gledal starčke in težke invalide. Opozarja, da so mu v T. ukradli torbico z dokumenti in mobitelom, zato ni mogel vzpostaviti kontakta z B. B. Tudi v preteklosti so mu večkrat ukradli dokumente in mu ukradli vso gotovino, je žrtev tudi drugih kaznivih dejanj. Večkrat so vstopali v njegovo bivališče in mu metali cente po tleh in po postelji, kar je zanj žaljivo in diskriminatorno. Včasih je to prijavil policiji. Kar se tiče očitka o nerednem jemanju terapije, pojasni, da je redno obiskoval ZD U., V. in Z., kar dokazujejo dokumenti. Ko je visoka vročina, se mu ne zdi narobe, da popije pivo – tudi v programu odvajanja od alkohola so povedali: »ena merica na dan«. Ni res, da ne zna z denarjem, skrbnica mu tedensko izroča pripadajočo gotovino in najprej kupi hrano, nato cigarete (minimalno količino), ni res da bi se zadolževal. Opozarja še, da so zalotili, kako v nekem stanovanju živijo sami policisti v civilu. On ni nikoli povzročal zapletov. Kar se tiče presoje realnosti pove, da je res, da se je odzival na dogodke s hudo jezo in sumil skrbnico, vse javne uslužbence in člane TV ekip, vsi so ga pogosto diskriminirali. Obvlada svoje ravnanje, saj vsak dan obiskuje 2-3 ure knjižnico, dnevne centre starejših,... Pove še, da se ni ogrožal. Skrbnica ni storila nič, da bi ga hitro našli, ko se je slabo počutil. Na prevzem gotovine ni šel, ker mu je skrbnica že grozila in je šel iskat v Š. odvetnico, ki ga je enkrat že zastopala. Ni res, da bi se finančno ogrožal. Ima cel fascikel razporeditev mesečne porabe sredstev. V hudi vročini je res nekajkrat prosil za drobiž, ker mu je skrbnica zapravila 400 EUR, varščino za stanovanje. Skrbnica mu je večkrat povzročalo škodo: dvakratni računi za GSM, zaračunan TV prispevek, ko ni imel TV ne radia. Ni res, da je odšel neznano kam, saj sta skrbnica in njegova draga vedeli, da je šel k skrbnici v X. po denar in ni res, da bi ga iskali 2 tedna, ampak 12 dni. Ni res, da ne bi jemal zdravil, sodišče naj preveri, kaj mu je predpisano. Ni res, da si ni uredil bivališča, saj je bilo bivanje v apartmaju 2-3 zvezdice od junija drago – v juniju je za hostel v T. plačal 460 EUR za mesec. V dopolnitvi pritožbe prilaga več različnih listin in dokazil. 3. Najbližja oseba, B. B., v pritožbi (podobno kot pridržani) navaja glede kraje torbice z dokumenti, opozarja na nerazumevanje potreb invalida, načrtno kratenje pravice do socialno varstvenih prejemkov in nerazumevanje skrbnice. Opozarja, da je bil pridržani prizadet zaradi prejeta sklepa in da je vse, kar je napisal v pritožbi, res. Zahteva, naj pridržani prebiva na bivališču, kjer ne bo obkrožen s težkimi bolniki in starostniki ter da obiskuje kreativne delavnice, knjižnice, kulturne prireditve. Prepoveduje prisilno nameščanje v varovanem oddelku, saj pridržani ne spada tja. Prejem dnevne terapije je možen z vsakodnevnim obiskom psihohigienskega dispanzerja. Opozarja, da ni bila obveščena o postopku, zato ji je bila kršena pravica do sodelovanja v postopku.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Po določbi 53. člena Zakona o duševnem zdravju1 (v nadaljevanu: ZDZdr) je sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve osebe v nujnih primerih možen, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena istega zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena ZDZdr. Prvi odstavek 39.člena ZDZDr določa, da je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo). Če manjka eden od naštetih pogojev, zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve ni dopustno.

6. Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo, da je pri pridržani osebi prisotna huda psihična bolezen, organsko blodnjavi shizofreniji podobna motnja in tudi pridružene duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola, da je bolezen kronificirana in izražena do te mere, da je njegova presoja realnosti hudo motena, zlasti zaradi kronicitete in psihoorganske spremenjenosti in posledično slabšega obvladovanja impulzov pa je njegova sposobnost obvladovati svoje ravnanje hudo motena. Sodišče nadalje sledi izvedenki, da je treba pridržanje podaljšati za obdobje največ enega meseca, da se mu v tem času ustrezno prilagodi terapija in da ta doseže takšen učinek, da bo zmogel doseči več kritičnosti do svojega stanja. Pridržani ni sposoben samostojnega bivanja brez hude škode za svoje zdravje in življenje – ob odpustu iz bolnice bi se hudo ogrožal, kot je bilo tudi doslej (npr. iz zadeve Pr 975/2023 je razvidno, da po odpustu iz bolnice ni jemal zdravil, hkrati pa je zlorabljal alkohol, s čimer se njegova bolezen dodatno kronificira in se na možganih povzročijo nepovratne spremembe, kar osebo invalidizira). Pri tem je nekritičen, kar izhaja tudi iz pritožbe, ko meni, da pitje piva v vročih dneh ne pomeni uživanja alkohola. Končno je sodišče ugotovilo, da druge milejše oblike zdravljenja zaradi opisanih ugotovitev ne pridejo v poštev, kar izhaja tudi iz dejstva, da je bil pred zadnjim sprejemom v domačem okolju vključen nadzorovano obravnavo, v kateri ni sodeloval in zdravil ni več jemal. 7. Povzeto tudi po presoji pritožbenega sodišča potrjuje, da so izpolnjeni vsi trije zgoraj navedeni pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve. Nasprotno pa so pritožbene navedbe iz obeh pritožb neutemeljene in ne uspejo ovreči izvedenkinih ugotovitev glede zdravstvenega stanja, pridržančeve nekritičnosti do le-tega, ogrožanja brez pridržanja in nezmožnosti sodelovanja v drugih oblikah zdravljenja. Dokazila, ki sta jih predložila pridržani in njegova najbližja oseba, ne dokazujejo, da bi bil kritičen do svojega zdravstvenega stanja in da bi prostovoljno sodeloval pri zdravljenju – npr. ugotovitev, da ni sodeloval v nadzorovani obravnavi, pritožbi niti ne izpodbijata. Pritožbi tudi priznavata, da pridržani uživa alkohol (pivo v visoki vročini, »ena merica na dan«), kar je v kombinaciji z zdravili zaradi ugotovljenega zdravstvenega stanja pridržanega gotovo neustrezno, kot ugotavlja tudi izvedenka. Končno pridržani v pritožbi priznava, da je občasno prosil za kak drobiž, kar seveda pritrjuje ugotovitvi, da ne zna z denarjem. Ko pritožba navaja, da skrbnica ni ustrezno izvrševala svoje naloge, postopek zaradi pridržanja, ni namenjen razreševanju tega vprašanja. Tudi, če bi držalo, da sta skrbnica in najbližja oseba vedeli, kje je, ker je šel k skrbnici po denar, ni normalno, da bi se s tem zadržal 12 dni, kolikor pridržani priznava, da so ga iskali. In tudi to dejstvo pritrjuje s strani sodišča ugotovljenim okoliščinam. Vse ostale pritožbene navedbe za odločitev o pridržanju niso pomembne (npr. o kraji dokumentov, da obiskuje knjižnico, o policistih v civilu, ki bivajo v stanovanju v bližini, o iskanju odvetnice v Š., o sobi v hostlu v T., ipd.).

8. Najbližja oseba je po določbi 10. točke 2. člena ZDZdr posameznik, ki ga določi oseba. Če oseba svoje najbližje osebe ne določi, je najbližja oseba po tem zakonu določena po izključujočem vrstnem redu, ki ga v nadaljevanju določa ta točka 2. člena, kot prva oseba je skupaj z zakoncem določen zunajzakonski partner. Kolikor je razvidno iz spisa pridržani ni določil najbližje osebe, sodišče pa do naroka 23. 8. 2023, ki mu je sledila izdaja izpodbijanega sklepa, ni imelo nobenega podatka o zunajzakonski partnerici. Glede na to B. B. ni moglo obvestiti o postopku in vabiti na narok. Pravica do sodelovanja v postopku ji kljub temu ni bila kršena, saj je prejela izpodbijani sklep (kar je razvidno iz list. št. 17), zoper katerega se je tudi pravočasno pritožila.

9. Pritožbeno sodišče je opravilo tudi preizkus sklepa glede pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (4. točka obrazložitve), vendar jih ni našlo, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku,2 v nadaljevanju: ZPP, v zvezi 42. členom Zakona o nepravdnem postopku,3 v nadaljevanju: ZNP-1, in 30. členom ZDZdr). Do trenutka odločanja o pritožbi še ni iztekel pritožbeni rok za pooblaščenko pridržanega, zato pritožbeno sodišče še ni odločilo o potrditvi izpodbijanega sklepa - zaradi morebitne pritožbe pooblaščenke sklep lahko predmet ponovnega pritožbenega preizkusa.

1 Uradni list RS, št. 77/2008 s spremembami in dopolnitvami. 2 Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami. 3 Uradni list RS, št. 16/2019.