Jedro

Možnost oziroma nemožnost za izboljšanje materialnega pravnega položaja ni navedena med merili za odpis dolga, zato je toženka s tem, ko je sporno odločitev oprla na merilo, ki ga predpisi ne določajo, ni pa ugotavljala meril, ki jih predpisi določajo, kršila materialno pravo, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 14102-119/2005-9 z dne 23. 9. 2011 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila predlog tožnika za odpis neupravičeno prejete denarne socialne pomoči v višini 181,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 4. 2003 dalje.

2. Svojo odločitev je oprla na 41. člen Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV), 101 člen Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) in Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Ur. RS, št. 141/06, v nadaljevanju Pravilnik). V obrazložitvi navaja, da tožnikov dolg izhaja iz zamudne sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Ps 1130/2006 z dne 11. 10. 2007, ki je postala pravnomočna dne 13. 11. 2007. Ugotavlja, da je tožnik zaprosil za odpis dolga in navedel, da ni zaposlen, da je brez vsakršnih dohodkov in prejemkov, da živi skupaj z upokojenim očetom, ki mu pomaga preživeti in da nima nobenega premoženja, s katerim bi si pomagal za preživetje. Center za socialno delo ... je v svojem mnenju z dne 20. 4. 2005 navedel, da je bil tožnik v preteklosti zaposlen le eno leto, z dnem 1. 1. 2004 pa se je s pomočjo Zavoda RS za zaposlovanje samozaposlil, vendar njegova dejavnost ne zagotavlja rednih prihodkov, zato priporočajo odpis zadevnega dolga.

3. Toženka ugotavlja, da je iz navedb tožnika in mnenja Centra za socialno delo razvidno občasno in slabo ekonomsko stanje tožnika, vendar je hkrati razvidno, da je tožnik dela zmožna oseba, da je trenutno samozaposlen, vendar iz tega naslova ne prejema rednih dohodkov, da pa ni nobenih ovir glede njegovih sposobnosti za delo. Pojasnjuje, da bi lahko, če iz naslova samozaposlitve ne prejema dohodkov, dejavnost zaprl in se prijavil v evidenco brezposelnih oseb na Zavod RS za zaposlovanje kot aktivni iskalec zaposlitve ter si tako povečal možnost za izboljšanje svojega materialnega položaja, pridobil pa bi tudi možnost za uveljavljanje pravice do denarne socialne pomoči, s čimer bi pridobil dodatna sredstva za preživetje. Glede na navedeno ocenjuje, da je mogoče pričakovati, da se bo tožnik zaposlil, če se bo aktivno vključil v iskanje zaposlitve in si s tem izboljšal s svojo materialno situacijo ter bo zmožen poravnati dolgovani znesek. Glede na navedeno je presodila, da vloga tožnika za odpis dolga neupravičeno prejete socialne pomoči ni utemeljena.

4. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da izpodbijana odločba navaja dejstva, ki nikakor ne odgovarjajo stanju, v katerem živi. Dejstvo je, da se je nekoč res samozaposlil, vendar iz te dejavnosti nikoli ni ničesar zaslužil in jo ne izvaja, ker ni strank. Zadnjih 8 let je težak sladkorni bolnik, tako da dela ne more opravljati, iz njega nima nobenega dohodka, prav tako pa tudi nima sredstev za preživljanje, tako da je v celoti odvisen od očeta, ki ga vzdržuje s svojo skromno pokojnino. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in odobri njegov zahtevek za odpis prejete denarne socialne pomoči. 5. Tožena stranka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

6. Tožba je utemeljena.

7. Toženka je z izpodbijano odločbo ponovno odločala o tožnikovem predlogu za odpis predmetnega dolga, po tem, ko je Upravno sodišče RS s sodbo opr. št. I U 1438/2010 z dne 20. 7. 2011 odločbo toženke z dne 23. 8. 2010 odpravilo.

8. Po v času odločanja veljavnem 41. členu ZSV lahko Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, na predlog upravičenca po predhodnem mnenju centra za socialno delo odloči, da se njegov dolg deloma ali v celoti odpiše, vendar največ do višine vrednosti predmetov in prejemkov, ki so po predpisih o izvršbi in zavarovanju izvzeti iz izvršbe. Vlogo za odpis oziroma delni odpis, ki mora vsebovati podatke o lastništvu premoženja, prihrankih in dohodkih upravičenca in njegovih družinskih članov, upravičenec vloži pri centru za socialno delo. Center za socialno delo na podlagi podatkov iz svojih evidenc in podatkov iz evidenc drugih organov ter predloženih dokazov upravičenca poda mnenje in ga skupaj z vlogo v roku 20 dni od prejema popolne vloge pošlje v odločitev ministrstvu, pristojnemu za socialno varstvo. Dolg se odpiše po kriterijih za odpis davčnega dolga davčnim zavezancem - fizičnim osebam.

9. Odpis dolga davčnim zavezancem – fizičnim osebam ureja 101. člen ZDavP-2, ki v četrtem odstavku določa, da podrobnejše kriterije za odpis, delni odpis, obročno plačilo in odlog plačila po tem členu ter obliko in podatke, ki jih mora davčni zavezanec navesti v vlogi, določi minister, pristojen za finance, upoštevaje raven zadovoljevanja minimalnih življenjskih potreb, ki omogočajo preživetje in so določene s predpisi na področju socialnega varstva.

10. Pristojni minister je po pooblastilu iz navedene določbe sprejel Pravilnik, ki v sedmem delu ureja podrobnejše kriterije za odpis, delni odpis, obročno plačilo in odlog plačila davčnemu zavezancu - fizični osebi. Merila za odpis in delni odpis dolga izhajajo iz 37. člena Pravilnika. Po prvem odstavku 37. člena v času odločanja veljavnega Pravilnika lahko davčni organ delno odpiše zapadlo davčno obveznost, če mesečni dohodki na družinskega člana, ugotovljeni v skladu s 30. do 32. členom tega pravilnika, ne presegajo 60 odstotkov minimalne plače po zakonu, ki ureja minimalno plačo, in obveznosti ni mogoče delno ali v celoti plačati iz dohodkov, premoženja in prihrankov davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Po drugem odstavku 37. člena v času odločanja veljavnega Pravilnika lahko davčni organ v celoti odpiše zapadlo davčno obveznost, če mesečni dohodki na družinskega člana, ugotovljeni v skladu s 30. do 32. členom tega Pravilnika ne presegajo osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo, in obveznosti ni mogoče delno ali v celoti plačati iz premoženja in prihrankov davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.

11. V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnik predlagal odpis dolga iz naslova neupravičeno prejete denarne socialne pomoči v višini 181,61 EUR.

12. Tudi ni sporno, da je Center za socialno delo ... v zvezi z obravnavanim predlogom v skladu z 41. členom ZSV dne 20. 4. 2005 podal mnenje, iz katerega izhaja, da tožnik živi z očetom v očetovi hiši, je bil v letih 2002 in 2003 brez zaposlitve, pred tem pa je bil eno leto zaposlen, od 1. 1. 2004 pa je samozaposlen. Ker mu dejavnost ne zagotavlja rednih dohodkov, priporoča odpis dolga.

13. Kot rečeno, so merila za delen ali celoten odpis dolga določena v citiranih določbah Pravilnika. Iz njih je razvidno, da je odpust dolga odvisen od dohodka na družinskega člana ter premoženja in prihrankov zavezanca in njegovih družinskih članov in ne od morebitne možnosti ali nemožnosti za izboljšanje premoženjskega položaja zavezanca.

14. Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi toženka ugotavljala navedena merila za odpust dolga, kljub temu, da je tožnik zatrjeval, da je brez vsakršnih dohodkov ali prejemkov in da nima nobenega premoženja, ampak je sporno odločitev uprla zgolj na ugotovitev, da je tožnik delazmožna oseba, da bi lahko svojo dejavnost tudi zaprl in se prijavil v evidenco brezposelnih oseb in si tako povečal možnost za izboljšanje materialnega položaja. Ker pa, kot rečeno, možnost oziroma nemožnost za izboljšanje materialnega pravnega položaja ni navedena med merili za odpis dolga, je toženka s tem, ko je sporno odločitev oprla na merilo, ki ga predpisi ne določajo, ni pa ugotavljala meril, ki jih predpisi določajo, kršila materialno pravo, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

15. Sodišče še pripominja, da kadar organ odloča po obvezni pridobitvi mnenja drugega organa, kot je to v obravnavanem primeru (5. odstavek 41. člena ZSV), na vsebino tega mnenja sicer ni vezan, se mora pa do njega opredeliti. To velja še toliko bolj v primerih, kot je obravnavani, ko organ odloči v nasprotju z njim. Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi se toženka do mnenja Centra za socialno delo z dne 20. 4. 2005 opredelila.

16. Ker je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).