Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če je tožnik v vlogi predlagal razveljavitev klavzule o pravnomočnosti na sklepu sodišča, sodišče te vloge ne more obravnavati kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne istemu sodišču, da opravi nov postopek.
Z izpodbijanim sklepom je Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani kot sodišče prve stopnje tožnikovo vlogo z dne 3.6.2004 obravnavalo kot vlogo za vrnitev v prejšnje stanje. V navedeni zadevi je isto sodišče s sklepom z dne 14.3.2001 kot prepozno zavrglo tožnikovo tožbo z dne 13.2.1995 zaradi nezakonitega dejanja (odvzema osebne izkaznice). Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je sodišče prve stopnje zavrglo, ker je vložen po treh mesecih od dneva zamude (4. odstavek 22. člena Zakona o upravnem sporu).
Tožnik vlaga pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da ni zahteval vrnitve v prejšnje stanje, temveč razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sklepa. O tem izpodbijani sklep nima nobenih razlogov. Podrejeno je predlagal, da se njegova vloga z dne 3.6.2004 šteje kot pritožba oziroma predlog za obnovo postopka. Tudi o tem se prvostopno sodišče ni izreklo.
Pritožba je utemeljena.
Tudi v upravnem sporu velja načelo dispozitivnosti (1. odstavek 2. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS), po katerem v postopku odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov. To načelo velja za vse faze postopka in pomeni, da se postopek začne na zahtevo stranke in tudi da stranka odloča, kakšno varstvo zahteva.
Iz tožnikove vloge z dne 3.6.2004 izhaja, da je tožnik zahteval primarno, da se klavzula o pravnomočnosti sklepa z dne 14.3.2001 razveljavi in tožniku vroči navedeni sklep zaradi vložitve pritožbe, podrejeno pa je predlagal, da se ta vloga šteje kot pritožba in podrejeno tudi, da se uvede obnova postopka.
Ob takšni vsebini tožnikove vloge sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage, da je to vlogo tožnika obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Gre za dve različni (različno urejeni) obliki varstva (zahtevka). Izpodbijani sklep tudi nima nobenih razlogov, zakaj je sodišče prve stopnje vlogo obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje. ZPP in ZUS nimata posebnih določb o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti. V skladu z uveljavljeno sodno prakso se uporablja v teh primerih 3. odstavek 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Le-ta določa, da neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal. Sodišče prve stopnje je tako odločalo o zahtevku, ki sploh ni bil podan. O zahtevku, ki je bil podan, pa ni bilo odločeno in izpodbijani sklep tudi nima nobenih razlogov. Podana je tako bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP oziroma po določbi 3. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS.
Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot pritožbeno sodišče na podlagi določbe 74. člena ZUS v zvezi z 68. členom ZUS pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nov postopek. V ponovnem postopku naj sodišče prve stopnje odloči o primarno postavljenem zahtevku, v primeru zavrnitve pa še o podrejenih zahtevkih iz tožnikove vloge.