Jedro

Če je poslovodja d.o.o. zavrnil družbenikovo zahtevo za vpogled v knjige in spise, se mora družbenik obrniti na poslovodjo, da poslovodja doseže, da o družbenikovi zahtevi odločijo še družbeniki. Šele z odločitvijo družbenikov postane zavrnitev dokončna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Predlagatelj je dolžan nasprotni udeleženki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 209,99 EUR v 15 dneh od vročitve tega sklepa, v primeru zamude pa še z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki bodo začele teči s 16. dnem od vročitve tega sklepa.

Obrazložitev

1. Predlagatelj je predlagal, da sodišče dovoli vpogled v listine nasprotne udeleženke. Predlagatelj je družbenik nasprotne udeleženke, ki ima pravno obliko d. o. o. 2. Prvostopenjsko sodišče je predlog zavrnilo. Kot pravni temelj za svojo odločitev je navedlo 2. odstavek 512. člena ZGD-1. Če poslovodja zavrne zahtevo po informacijah in vpogledu, morajo o njegovo odločitev na predlog družbenika potrditi še ostali družbeniki. Šele z dokončno zavrnitvijo zahteve družbenika po dostopu do informacij pridobi družbenik pravico zahtevati informacije in vpogled (513. člen ZGD-1).

3. Ker predlagatelj ni navedel dejstev in ni predložil dokazov, da sta bila družbenika nasprotnega udeleženca pozvana, da se izrečeta o zavrnitvi predloga s strani predlagatelja, je predlog zavrnilo.

4. Zoper sklep prvostopenjskega sodišča je vložil pritožbo predlagatelj. V pritožbi je navedel, da bi moral biti za zavrnitev predloga predložen sklep poslovodja, ki je zavrnil predlog družbenika prvič dne 19. 7. 2017 in drugič dne 19. 11. 2018. Sklep naj bi tudi ničesar ne obrazložil, kje in kako odločajo družbeniki. Po pritožnikovem mnenju naj bi bil 1. odstavek 507. člena ZGD-1 dovolj jasen. Poslovodja nasprotne udeleženke naj bi od decembra 2015 naprej ne sklicala skupščine. Predlagatelj je predlagal uvedbo službenega nadzora nad delom prvostopenjske sodnice.

5. V odgovoru na pritožbo je nasprotna udeleženka nasprotovala pritožbi. Predlagala je njeno zavrnitev.

6. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče jo zavrnilo in potrdilo prvostopenjski sklep (2. točka 365. člena ZPP).

7. Pravni temelj za vodenje sodnega postopka za izdajo sodne odločbe o pravici do informacije in vpogleda je 513. člena ZGD-1. Predpostavka za uspeh s sodno zahtevo pa je, da sta poprej zavrnila zahtevo na informacije in vpogled najprej poslovodja d. o. o., in potem še družbeniki (1. in 2. stavek 512. člena ZGD-1; gl. odločbo VS RS, opr. št. III Ips 30/2000). Šele z odločitvijo družbenikov postane zavrnitev dokončna.

8. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je nasprotna udeleženka, zastopana po N. V., prejela "Poziv na izročitev dokumentacije" z dne 9. 11. 2018, in ga je tudi zavrnilo. Kot razlog za zavrnitev zahtevka pa je sodišče navedlo, da predlagatelj ni trdil, da sta bila ostala družbenika pozvana, da še sama odločita o vpogledu. Predlagatelj bi moral sodišču izkazati, da se je s pozivom za dostop do informacij obrnil tudi na preostala dva družbenika.

9. Takšna odločitev prvostopenjskega sodišča je sicer pravilna, četudi ne temelji v celoti na pravilni uporabi materialnega prava. Poslovodja je tisti, ki mora zahtevati od družbenikov d. o. o., da odločijo o (pred tem že z njegove strani zavrnjeni) zahtevi za vpogled (odločba VSL, opr. št. I Cpg 68/2018, r. št. 8) in ne zavrnjeni družbenik sam. Podrobno razlogovanje, zakaj je tako, je v prej navedeni odločbi, r. št. 9. Način na katerega bo to storil poslovodja, ni posebej predpisan. Družbeniki morajo odločiti v razumnem roku (glej prej navedeni sklep, r. št. 10).

10. Vsekakor pa mora družbenik poslovodju naznaniti, da vztraja pri svoji zahtevi in od njega zahtevati, da doseže, da o njegovi zahtevi odločijo še družbeniki. Če tega namreč na stori, poslovodja, niti ne more vedeti, ali se je družbenik z zavrnitvijo sprijaznil, ali pa vendarle še hoče doseči vpogled v knjige in spise.

11. Predlagateljica ni trdila, da se je z zahtevo po odločitvi družbenikov o svoji zahtevi obrnila na poslovodjo ali vsaj na preostala dva družbenika. Zato je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna.

12. O predlogu za službeni nadzor nad delom prvostopenjske sodnice ne odloča senat sodnikov, ki je odločil o tej zadevi.

13. Na ostale pritožbene navedbe ni bilo potrebno odgovoriti, ker ne bi v ničemer vplivale na izid tega postopka.

14. Nasprotna udeleženka je zahtevala povrnitev stroškov odgovora na pritožbo. Ker je gre za preprosto zadevo, je glede na tarif. številko 26 OT upravičena do nagrade v višini 375 OT (tar. št. 26 (4) in (1) Odvetniške tarife) in do DDV. Upravičena je torej do nagrade v višini 209,99 EUR. Ta znesek bo moral predlagatelj povrniti v 15 dneh od vročitve te odločbe. Če bo s plačilom zamudil, bo moral plačati še zakonske zamudne obresti (1. odstavek 299. in 1. odstavek 378. člena OZ). Teči bodo začele z zamudo, torej s šestnajstim dnevom od vročitve te odločbe.