Jedro

Pritožba zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje tožnico pozvalo na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse, ki je procesnega vodstva ni dovoljena.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 4.11.2011 zavrnilo tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks, s sklepom z dne 14.6.2012 pa zavrglo njeno pritožbo zoper sklep z dne 6.10.2011. Zoper oba sklepa se je tožnica pravočasno pritožila.

2. V pritožbi zoper sklep z dne 4.11.2011 je pritožbenemu sodišču predlagala, da njeni pritožbi ugodi in jo oprosti plačila sodnih taks. Poudarila je, da sklep o zavrženju njenega predloga, iz razloga ker ni predložila izpolnjene izjave o premoženjskem stanju (ki ga tožnica, ker je brezposelna, nima) in premoženjskem stanju družinskih članov (ki jih nima), nima podlage v zakonu, na podlagi katerega je bil izdan (zaradi česar je v celoti nepravilen in nezakonit). Ker je bila odpuščena iz krivdnega razloga in ne prejema socialne pomoči ali drugih javnih dajatev, se na podlagi petega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah šteje, da bi bila s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja (medtem ko družinskih članov nima), kar vse pomeni, da izpodbijani sklep nima podlage v veljavnem zakonu in je v celoti nepravilen (nezakonit). Zato tožnica (ki je brezposelna in nima dohodkov in prejemkov, ki so vir dohodnine, dediščine, darila in podobno) pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi in jo iz razlogov brezposelnosti (ki je razlog za oprostitev plačila taks na podlagi zakona) oprosti plačila sodnih taks. Ker Zakon o sodnih taksah ne določa, da je moč predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrniti s sklepom, prav tako pa ne določa, da je zoper sklep o zavrnitvi (oziroma zavrženju) predloga dovoljena pritožba, to pomeni, da je pravni pouk izpodbijanega sklepa v celoti nepravilen (nezakonit). V pritožbi zoper sklep z dne 14.6.2012 je pritožbenemu sodišču predlagala, da ga razveljavi in jo oprosti plačila sodnih taks. Poudarila je, da izpodbijani sklep nima podlage v zakonu, na podlagi katerega je bil izdan (zaradi česar je v celoti nepravilen in nezakonit). Dopolnitev predloga za taksno oprostitev ni procesni sklep na podlagi zakona. K dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse se stranko pozove z dopisom, zaradi česar je sklep, s katerim jo je sodišče prve stopnje pozvalo na dopolnitev predloga za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, nezakonit. Zoper tak sklep je v skladu z določbo 363. člena ZPP pritožba dovoljena. V nadaljevanju navaja, da izjava o premoženjskem stanju ni obvezna priloga predloga za oprostitev, in se sklicuje na svojo brezposelnost (okoliščino, da ne prejema nadomestila za brezposelnost oziroma socialne pomoči) oziroma svoje premoženjsko stanje, zaradi katerega naj bi bila v skladu z ZST-1 upravičena do oprostitve plačila sodnih taks. Napačen naj bi bil tudi pravni pouk. Ker ZST-1 ne določa, da se o dopolnitvi predloga odloča s sklepom, naj bi to pomenilo, da je pritožba na podlagi zakona dovoljena.

3. Pritožbi sta neutemeljeni.

4. V zvezi s pritožbo zoper sklep z dne 4.11.2011:

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno opozorilo, da je predlagatelj tisti, ki je dolžan izkazati premoženjsko stanje, zaradi katerega naj bi bil upravičen do oprostitve plačila sodnih taks. To pa je dolžan v prvi vrsti izkazati z navedbami oziroma predložitvijo (v celoti) izpolnjene izjave o premoženjskem stanju (na predpisanem obrazcu). Iz njegovih navedb (izpolnitvijo vseh rubrik izjave) mora biti torej razvidno, da je njegovo premoženjsko stanje takšno, da je upravičen do oprostitve (odloga, obročnega) plačila sodnih taks. Če teh navedb ne poda oziroma jih ne poda glede vseh v obrazcu izjave predvidenih rubrik (kot je bilo to v konkretnem primeru)(1), zaključka o takšnem (slabem) premoženjskem stanju ni moč sprejeti (okoliščina, da določena rubrika ni izpolnjena, pa seveda ne dovoljuje sklepa, da predlagatelj določenega premoženja ali dohodka nima). Tožničino pritožbeno navajanje, da nima premoženja (dohodkov) in da je brezposelna (zaradi katere seveda ne pride do avtomatične zakonske oprostitve plačila sodnih taks, kot to napačno navaja pritožba (2)), dejstva, da slednja svojih navedb (o razlogih za oprostitev plačila sodnih taks) ni izkazala, v ničemer ne spreminja.

6. Napačna je tudi pritožbena navedba, da zakonska podlaga za zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks ne obstaja. Primarno velja poudariti, da je zakonska določba, ki predvideva pogoje za ugoditev predlogu za oprostitev plačila sodnih taks (to je določba prvega odstavka 11. člena ZST-1), hkrati (po principu a contrario) tudi zakonska podlaga za zavrnitev takšnega predloga. Poleg tega se (kot je to obrazloženo tudi v opombi št. 2) v postopkih odločanja o predlogih za oprostitev plačila sodnih taks smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse (3. odst. prvega člena ZST-1). To pomeni, da je bilo potrebno v konkretnem primeru (pri odločanju o tožničinem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks) smiselno uporabiti tudi tiste določbe ZPP, ki se nanašajo na sklep kot obliko sodne odločbe. V zvezi s pritožbenimi navedbami o nedovoljenosti pritožbe in nepravilnosti pravnega pouka pa pritožbeno sodišče zgolj pripominja, da je zoper predmetni sklep pritožba seveda dovoljena, saj je ne izključujeta ne ZST-1 in ne ZPP (prvi odstavek 363. člena ZPP). Pritožba ni dovoljena le zoper sklep, s katerim se predlogu stranke ugodi (6. odstavek 12. člena ZST-1).

V zvezi s pritožbo zoper sklep z dne 14.6.2012:

7. Sklep z dne 6.10.2011, s katerim je sodišče prve stopnje (upoštevajoč določbo drugega in tretjega odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah – v nadaljevanju ZST-1) tožnici naložilo,(3) da dopolni pomanjkljiv predlog za oprostitev plačila sodne takse (in sicer s predložitvijo izpolnjene in podpisane izjave o premoženjskem stanju), je sklep procesnega vodstva, zoper katerega (4) v skladu s tretjim odstavkom 270. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ni pritožbe(5). Zato je bil tožnici dan tudi pravilen pravni pouk. Iz omenjenega razloga je odločitev o zavrženju njene pritožbe zoper sklep z dne 6.10.2011 kot nedovoljene (prvi odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP) povsem pravilna.(6)

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo (2. točka 365. člena ZPP) oba izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

(1) Ker navedb ni, sodišče (kot je to pravilno navedeno v obrazložitvi izpodbijanega sklepa) tudi ne more preverjati njihove resničnosti oziroma po uradni dolžnosti (4. odstavek 12. člena ZST-1) ugotavljati predlagateljevo premoženjsko stanje (saj ga izven teh okvirov ne more).

(2) Edina izjema (predvidena v 5. odstavku 11. člena ZST-1), ko se premoženjsko stanje predlagatelja ne ugotavlja, je, če slednji na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (tožnica v pritožbi sama navaja, da ne prejema socialne pomoči).

(3) V skladu z določbo tretjega odstavka 1. člena ZST-1 se v postopkih odločanja glede plačil sodnih taks smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke (razen če ZST-1 ne določa drugače). To pomeni, da je bilo potrebno v konkretnem primeru (pri odločanju o tožničinem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks) smiselno uporabiti določbe ZPP, in sicer tudi njegove določbe o nepopolnih vlogah. Na pravila o nepopolnih vlogah (in sicer v zvezi z opustitvijo predložitve izjave o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu oziroma priložitve predpisanih prilog) izrecno napotuje tudi zadnji stavek 3. odstavka 12. člena ZST-1. (4) Kot je vse to v izpodbijanem sklepu z dne 14.6.2012 (s katerim je tožničino pritožbo zavrglo) ustrezno obrazložilo že sodišče prve stopnje.

(5) Glej tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 3454/2009 z dne 8.1.2010. (6) Ker pritožba zoper sklep z dne 6.10.2011 ni bila dopustna, je sklicevanje (v obravnavani pritožbi) na brezposelnost in okoliščino, da tožnica iz tega naslova ne prejema nadomestila (prav tako ne socialne pomoči), z vidika pravilnosti (zakonitosti) izpodbijane odločitve nerelevantno.