Jedro

Bistveno zmanjšana prištevnost ne more biti podlaga za nadomestitev pripora z zdravljenjem v zdravstvenem zavodu. Uporaba 494. čl. ZKP pride v poštev šele, ko je obsodilna sodba z izrečenim varnostnim ukrepom obveznega psihiatričnega zdravljenja v zdravstvenem zavodu postala pravnomočna.

Izrek

Pritožba obdolženega A. G. se z a v r n e kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je bil zoper obdolženca podaljšan pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki I. odstavka 201. člena v zvezi z 2. točko I. odstavka 432. člena Zakona o kazenskem postopku za en mesec.

Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil obdolženec po zagovorniku zaradi odsotnosti pripornih razlogov. Predlagal je odpravo pripora.

Pritožba ni utemeljena.

V nasprotju s pritožnikom meni sodišče druge stopnje, da je izpodbijani sklep pravilen. Resnično se v času od zadnjega podaljšanja pripora do izdaje izpodbijanega sklepa ni nič spremenilo, kar pomeni, da ugotovljeni in že preizkušeni priporni razlog še vedno ni prenehal. V pritožbi predlagano postopanje sodišča prve stopnje, da bi bilo zaradi potrebe po dopolnitvi psihiatrične ekspertize nujno opazovanje obdolženca v ustreznem zdravstvenem zavodu, nima opore v določilih Zakona o kazenskem postopku, ki se nanašajo na pripor.

Zdravstvenih ukrepov, predvidenih v 494. členu istega zakona, v tej fazi kazenskega postopka ni mogoče izvajati, saj ustrezni varnostni ukrep še sploh ni mogel biti izrečen. Sicer pa ni v spisu nobenega podatka, da bi obdolženec med priporom potreboval kakršnokoli zdravstveno pomoč. Vzrok za vloženo zahtevo za izločitev posameznih sodnikov iz odločanja v tej zadevi in vzrok za vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti ne moreta biti predmet odločanja v tem pritožbenem postopku. Sicer je bilo o vseh izločitvah že tako odločeno.

Iz teh razlogov pritožbi ni bilo ugoditi.