Jedro

Sankcija za nespoštovanje roka za plačilo predujma za sodnega tolmača se izkaže za prestrogo, oziroma nesorazmerno cilju oziroma namenu, ki ga ima določba 153. člena ZPP - zagotoviti hitrejši in učinkovitejši postopek. Sodišče prve stopnje namreč ni opravilo presoje, ali bi v obstoječi procesni situaciji (ko je še moralo opraviti narok, da bi glavno obravnavo lahko končalo) dopustitev izvedbe dokaza z zaslišanjem tožnika zavlekla reševanje spora. V posledici napačnega stališča, da je opustitev izvedbe dokaza neizogibna (nujna) posledica nespoštovanja roka za plačilo predujma (torej posledica, ki ni odvisna (tudi) od presoje, ali in kako bi izvedba dokaza kljub prepozno plačanemu predujmu vplivala na hitrost in učinkovitost postopka), sodišče prve stopnje tožnika ni zaslišalo (niti ni obrazložilo zavrnitve dokaznega predloga za zaslišanje tožnika z vidika vpliva izvedbe dokaza na hitrosti in učinkovitost postopka).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo v višini 16.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 5. 2013 dalje do plačila, ter tožniku naložilo, da toženki povrne stroške pravdnega postopka v višini 937,50 EUR.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, toženko pa tudi stroškovno obremeni.

Tožnik trdi, da je neutemeljen očitek sodišča, da ga ni moglo zaslišati, ker ni založil predujma za tolmača. Tožnik je predujem plačal, in nato večkrat sodišče prosil, da ga zasliši. Zaradi zamujenega plačila predujma sodišče ni imelo nobene zamude, tožnik bi moral biti zaslišan.

3. Toženka v obrazloženem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V predmetnem sporu tožnik uveljavlja odškodninsko odgovornost države za škodo, ki mu je bila povzročena z neutemeljenim oziroma nezakonitim priporom. V dokaz trditvi, da je zaradi nezakonitega pripora utrpel nepremoženjsko in premoženjsko škodo, je tožnik predlagal svoje zaslišanje. Sodišče prve stopnje je njegov dokazni predlog zavrnilo, svojo odločitev pa oprlo na ugotovitev, da tožnik, ki ne razume slovenskega jezika,1 ni pravočasno plačal predujma za sodnega tolmača. 6. Sodišče prve stopnje je tožnika s sklepom z dne 19. 4. 2016 pozvalo, naj v roku 15 dni založi predujem za sodnega tolmača za albanski jezik. Ob tem ga je opozorilo, da v primeru neplačila predujma v določenem roku dokaz z njegovim zaslišanjem ne bo izveden. Tožnik predujma ni pravočasno plačal, niti ni predlagal podaljšanja roka za plačilo predujma. Predujem za sodnega tolmača je nato plačal 15. 3. 2017. V elektronskem sporočilu z dne 19. 5. 2017 je sodišče prve stopnje tožnika seznanilo s svojim stališčem, da je sankcija za nespoštovanje obveznosti plačila predujma v določenem roku opustitev izvedbe dokaza, saj se neplačilo predujma obravnava kot umik dokaznega predloga. Tožnik se je na sporočilo odzval z dopisom, da vztraja pri dokaznem predlogu za svoje zaslišanje. Sodišče prve stopnje je na naroku za glavno obravnavo 6. 7. 2017, na katerega je pristopil tudi tožnik, zavrnilo dokazni predlog za tožnikovo zaslišanje ter končalo glavno obravnavo.

7. Rok, ki ga je sodišče prve stopnje določilo s sklepom z dne 19. 4. 2016, je sodni rok, tj. rok, ki se na predlog stranke lahko podaljša, če so za to opravičeni razlogi (1. odstavek 153. člena v zvezi s 110. členom ZPP). Sankcija za primer neplačila predujma v določenem roku je opustitev izvedbe dokaza (3. odstavek 153. člena ZPP). Sodni roki so instrument načela ekonomičnosti in pospešitve postopka. Enako velja glede procesnega pravila o pravočasni založitvi predujma za izvedbo predlaganega dokaza in o sankciji za kršitev tega pravila.

8. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje neutemeljeno relativiziralo pomen vprašanja, ali je tožnik z zamujenim procesnim dejanjem v postopku povzročil motnjo oziroma zavlačevanje.2 Glede na namen določbe 153. člena ZPP z vidika procesnih posledic, ki naj jih tožnik trpi zaradi zamude, ne more biti nepomembna okoliščina, da je tožnik zamujeno procesno dejanje opravil preden je sodišče prve stopnje opravilo svoje naslednje procesno dejanje; v obdobju po izteku roka za plačilo predujma (13. 5. 2016) do naroka za glavno obravnavo 6. 7. 2017 (torej več kot eno leto) sodišče prve stopnje ni opravilo nobenega procesnega dejanja. Na presojo, ali je prepozno plačilo predujma treba sankcionirati z opustitvijo izvedbe dokaza, pomembno vplivata tudi okoliščini, da je vpliv izvedbe dokaza na časovni potek postopka odvisen od vrste dokaza (dokaz z zaslišanjem je praviloma opravljen na enem naroku za glavno obravnavo) in da je dokaz z zaslišanjem tožnika ključen za presojo utemeljenosti odškodninskega zahtevka (v zvezi s trditvami o nepremoženjski škodi je bil tudi edini predlagani dokaz).

9. V opisanih okoliščinah se sankcija za nespoštovanje roka za plačilo predujma za sodnega tolmača izkaže za prestrogo, oziroma nesorazmerno cilju oziroma namenu, ki ga ima določba 153. člena ZPP - zagotoviti hitrejši in učinkovitejši postopek. Sodišče prve stopnje namreč sploh ni opravilo presoje, ali bi v obstoječi procesni situaciji (ko je še moralo opraviti narok, da bi glavno obravnavo lahko končalo) dopustitev izvedbe dokaza z zaslišanjem tožnika zavlekla reševanje spora. V posledici napačnega stališča, da je opustitev izvedbe dokaza neizogibna (nujna) posledica nespoštovanja roka za plačilo predujma (torej posledica, ki ni odvisna (tudi) od presoje, ali in kako bi izvedba dokaza kljub prepozno plačanemu predujmu vplivala na hitrost in učinkovitost postopka),3 sodišče prve stopnje tožnika ni zaslišalo (niti ni obrazložilo zavrnitve dokaznega predloga za zaslišanje tožnika z vidika vpliva izvedbe dokaza na hitrosti in učinkovitost postopka).

10. Opustitev izvedbe dokaza predstavlja kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Ker ugotovljene kršitve postopka pritožbeno sodišče glede na njeno naravo ne more samo odpraviti (v tem primeru bi pritožbeno sodišče na novo, torej prvič, ugotavljalo cel sklop pravno odločilnih dejstev v zvezi z nepremoženjsko škodo šele na pritožbeni stopnji,4 s tem pa bi pravdnima strankama odvzelo ustavno zagotovljeno pravico do pritožbe, oziroma do dvostopenjskega sojenja),5 je pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sojenju izvesti narok ter na njem odpraviti ugotovljeno bistveno kršitev postopka, nato pa v skladu z 8. členom ZPP oceniti izvedene dokaze.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Tj. jezika, v katerem teče pravdni postopek in ki je pri sodišču v uradni rabi (6. člen ZPP). 2 Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje za nepomembni štelo okoliščini, da je tožnik predujem plačal po izteku roka za plačilo, ne da bi pred tem zaprosil za podaljšanje roka za plačilo, in ali je s tem nastala motnja ali zavlačevanje. 3 Glede na namen določbe 153. člena ZPP ni sprejemljivo stališče, da izvedba dokaza kljub poteku sodnega roka za plačilo predujma ni dopustna niti v primeru, če dopustitev izvedbe dokaza ne bi zavlekla reševanja spora. Takšnega razumevanja ne ponuja niti odločba II Ips 221/2010 (na katero se v obrazložitvi izpodbijane sodbe sklicuje sodišče prve stopnje), iz katere izhaja, da izvedba dokaza z izvedencem kljub prepozno plačanemu predujmu lahko predstavlja bistveno kršitev določb postopka. 4 Ne bi izhajalo iz že ugotovljenih dejstev. 5 Takšen poseg v pravico do pritožbe (25. člen Ustave RS) ne bi bil sorazmeren pospešitvi in ekonomičnosti postopka ter učinkovitosti pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS).