Jedro

Če dolžnik ugovarja, da stanje obveznosti med strankama ni usklajeno, to ne pomeni, da pavšalno zanika obstoječe obligacijsko razmerje.

Samo dejstvo, da je dolžnik obremenil nepremičnino, še ne izkazuje nevarnosti onemogočanja ali precejšnjega oteževanja eventualne bodoče izvršbe. Da bi bilo premoženjsko oziroma finančno stanje dolžnika zaradi tega slabo, pa upnik ni niti zatrjeval. Izmikanje plačilu, ki ga zatrjuje upnik, ni zadostna predpostavka za izkaz objektivne nevarnosti (pač pa za izkaz subjektivne nevarnosti). Gre le za enega od indicev objektivne nevarnosti. Pri tem bi namreč moral upnik zatrjevati tudi posledico v oteženem ali onemogočenem uveljavljanju terjatve, česar pa ni storil.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlog za zavarovanje s predhodno odredbo s predznambo zastavne pravice na nepremičnini z ID znakom ….. v lasti tožene stranke. Obenem je odločilo, da upnik sam nosi stroške postopka zavarovanja.

2. Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal razveljavitev sklepa. Priglasil je stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče izda predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev in ki še ni izvršljiva, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (prvi odstavek 257. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Po 1. alineji 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ se šteje, da je podana nevarnost v smislu 257. člena ZIZ, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil pravočasno vložen ugovor, če dolžnik v ugovoru zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, upnik pa predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja.

5. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo predhodne odredbe, ker je ugotovilo, da upnik ni izkazal za verjetno nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena, kot določa prvi odstavek 257. člena ZIZ, niti domnevane nevarnosti po 1. alineji 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ.

6. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da dolžnik ni vložil t.i. pavšalnega ugovora, katerega zlorabo je zakonodajalec želel z uzakonitvijo domnevane nevarnosti po 1. alinei 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ preprečiti. Po oceni pritožbenega sodišča zanikanje terjatve ne pomeni nujno tudi zanikanja obligacijskega razmerja. Iz dolžnikovega ugovora izhaja, da stanje obveznosti dolžnika do upnika med strankama ni usklajeno. Upnik se sklicuje na potrjen izpisek odprtih postavk in s tem izpodbija dolžnikove navedbe, da sta stranki ob zaključku obratovanja dolžnika kot s. p. -ja drugače uredili medsebojna razmerja, za kar predlaga tudi dokaz. Ugotavljanje navedenih spornih dejstev bo predmet nadaljnjega pravdnega postopka. Ne more pa upnik v tej situaciji doseči izdaje predhodne odredbe s sklicevanjem na domnevano nevarnost zaradi pavšalnega zanikanja obligacijskega razmerja ob hkratnem obstoju dokazne listine, ki to obligacijsko razmerje verjetno izkazuje. Če dolžnik ugovarja, da stanje obveznosti med strankama ni usklajeno, to ne pomeni, da pavšalno zanika obstoječe obligacijsko razmerje.

7. Glede obstoja t.i. objektivne nevarnosti v smislu prvega odstavka 257. člena ZIZ pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da so navedbe upnika o tem preskope, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Samo dejstvo, da je dolžnik obremenil nepremičnino, še ne izkazuje nevarnosti onemogočanja ali precejšnjega oteževanja eventualne bodoče izvršbe. Da bi bilo premoženjsko oziroma finančno stanje dolžnika zaradi tega slabo, pa upnik ni niti zatrjeval. Navedbe, da dolžnik nima drugega premoženja, pa so nedovoljena pritožbena novota (337. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Izmikanje plačilu, ki ga zatrjuje upnik, ni zadostna predpostavka za izkaz objektivne nevarnosti (pač pa za izkaz subjektivne nevarnosti). Gre le za enega od indicev objektivne nevarnosti. Pri tem bi namreč moral upnik zatrjevati tudi posledico v oteženem ali onemogočenem uveljavljanju terjatve, česar pa ni storil. 9. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.