23. 9. 2009

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe GAJA COMMERCE, d. o. o., Ljubljana, ki jo zastopa direktor Franci Horjak, na seji 23. septembra 2009

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Ip 2651/2008 z dne 28. 1. 2009 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. 2461 Ig 3343/2006 z dne 17. 6. 2008 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 141. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – ur. p. b.) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica izpodbija drugi odstavek 141. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki je do uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah ZPP (Uradni list RS, št. 45/08 – ZPP-D) urejal t. i. fikcijo vročitve tako, da se je v primeru, če naslovnik pisanja ni dvignil v 15 dneh, štelo, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo na vratih oziroma v hišnem ali izpostavljenem predalčniku puščeno obvestilo, na kar je bilo treba naslovnika v obvestilu opozoriti. Pobudnica utemeljuje pravni interes s predložitvijo sklepov, izdanih v izvršilnem postopku. S sklepom št. 2461 Ig 3343/2006 z dne 17. 6. 2008 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog pobudnice (v izvršilnem postopku dolžnice) za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi št. Ig 2006/03343 in zavrglo njen ugovor zoper sklep o izvršbi kot prepozen. Višje sodišče je s sklepom št. II Ip 2651/2008 z dne 28. 1. 2009 zavrnilo pritožbo pobudnice in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Kot zatrjuje pobudnica, ji je bila zaradi izpodbijane zakonske določbe odvzeta možnost sodelovanja v izvršilnem postopku. Po njenem mnenju je izpodbijana določba ZPP v neskladju s 23. in 25. členom Ustave. Zato pobudnica predlaga njeno razveljavitev. Predlaga tudi začasno zadržanje izvrševanja izpodbijane zakonske določbe.

2.Pobudnica nasprotuje tudi navedeni odločitvi sodišč v izvršilnem postopku. Meni, da je sodišče prve stopnje napačno štelo začetek teka roka za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi. Zatrjuje tudi, da je o predlogu za izvršbo odločalo nepristojno sodišče. S tem naj bi bile pobudnici kršene pravice iz četrtega odstavka 15. člena, 22., 23. in 34. člena Ustave. Predlaga razveljavitev prvostopenjskega sklepa in sklepa Višjega sodišča ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Predlaga tudi, naj Ustavno sodišče začasno zadrži nadaljevanje izvršilnega postopka, ki teče pod št. Ig 3343/2006.

B.

3.Glede na vsebino vloge, ki jo je pobudnica sicer naslovila kot pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti, v njej pa izraža tudi nestrinjanje z odločitvijo sodišč in predlaga razveljavitev sklepov, izdanih v izvršilnem postopku, je Ustavno sodišče štelo, da pobudnica hkrati s pobudo vlaga tudi ustavno pritožbo zoper sklepa, navedena v 1. točki izreka.

4.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker je prepozna.

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

6.Izpodbijani predpis v času vložitve pobude ni več veljal. Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi 47. člena ZUstS lahko presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice neustavnosti in nezakonitosti.

7.Izpodbijani predpis ni učinkoval neposredno. Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-174/05 z dne 13. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 122/07 in OdlUS XVI, 87) sprejelo stališče, da se lahko tudi v primerih, ko se s pobudo zahteva presoja ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, ki je bodisi prenehal veljati že pred vložitvijo pobude bodisi po vložitvi pobude, pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. Pravni interes pobudnice za presojo ustavnosti izpodbijane določbe ZPP je temeljil na vloženi ustavni pritožbi zoper zgoraj navedena sklepa, izdana v izvršilnem postopku, vendar je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo, ker je prepozna. Glede na to morebitna razveljavitev izpodbijane zakonske določbe v pobudničini zadevi v nobenem primeru ne bi mogla več učinkovati. To pomeni, da pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za presojo ustavnosti izpodbijane določbe. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi četrte alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: podpredsednik dr. Ciril Ribičič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ciril Ribičič Podpredsednik

[1]Z ZPP-D je bila ta zakonska določba spremenjena, in sicer tako, da se v primeru, če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu opozoriti.