Jedro

Skladno z drugo alinejo 1. točke tar. št. 9 OT odvetniku za zagovor ali zastopanje v predhodnem postopku ter udeležbo na preiskovalnih in drugih uradnih dejanjih izven glavne obravnave zaradi kaznivega dejanja, za katerega se sme po zakonu izreči zapor nad eno leto, kot je to tudi v obravnavanem primeru, pripada 120 točk.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 3140/2016 z dne 14. 2. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženec je z izpodbijanim sklepom tožniku priznal nagrado in potrebne izdatke za izvajanje brezplačne pravne pomoči (BPP) na podlagi napotnice Bpp 3140/2016 z dne 29. 5. 2017 v znesku 109,79 EUR, povečanem za 22 % DDV, kar skupno znaša 133,94 EUR. V obrazložitvi navaja, da je bil tožnik v okviru BPP določen za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani V Kpr 43706/2016. Toženec mu je po tar. št. 39/1 Odvetniške tarife (OT) za posvet z upravičencem v trajanju do ene ure priznal nagrado v višini 50 točk, po tar. št. 39/2 OT za vpogled v spis na sodišču in preučitev dokumentacije v skupnem trajanju do ene ure nagrado v višini 50 točk (2 x 25 točk za vsake pol ure), po tar. št. 39/4 OT za kratek dopis sodišču 10 točk in po tar. št. 9/1 OT (druga alineja) za zastopanje in zagovor obdolženca na dveh narokih v predhodnem postopku nagrado v višini 120 točk (2 x 60 točk). Po 11. členu OT mu je priznal tudi pavšalne potrebne izdatke v višini 9,2 točke.

2. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da mu toženec ni priznal vseh priglašenih stroškov. Od treh priglašenih zaslišanj prič na naroku 16. 1. 2017 je namreč priznal stroške zgolj za eno zaslišanje na tem naroku, pri tem pa niti ni obrazložil, zakaj ni priznal stroškov za zaslišanje vsake priče posebej. S tem v zvezi se sklicuje na pojasnilo upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) k tar. št. 9 OT, po katerem je odvetnik upravičen obračunati, sodišče pa odmeriti odvetniške stroške za vsako zaslišanje priče posebej, ter na sodbo Upravnega sodišča I U 1016/2017 z dne 8. 11. 2017. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek, tožencu pa naloži povrnitev njegovih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Toženec v odgovoru na tožbo predlaga njeno zavrnitev in navaja, da se po ustaljeni sodni praksi udeležba odvetnika na več zaporednih zaslišanjih istega dne šteje kot enotna odvetniška storitev, za katero se prizna ena nagrada, ne glede na siceršnje mnenje OZS. Če bi vsa navedena zaslišanja skupno trajala več kot eno uro, bi bil izvajalec BPP po prvem odstavku 6. člena OT upravičen še do nagrade za urnino, vendar so v tem primeru vsa zaslišanja skupaj trajala manj kot eno uro. Nerazumno bi bilo OT tolmačiti na način, da bi se vsako posamezno zaslišanje prič, tudi če je trajalo samo nekaj minut, štelo kot samostojna odvetniška storitev. V zvezi z odločitvijo o odmeri stroškov odvetnikom je toženec vezan zgolj na veljavno OT, ustaljeno sodno prakso in Zakon o odvetništvu (ZOdv), ne pa na neobvezujoča pojasnila OZS.

4. V vlogi z dne 20. 6. 2018 tožnik odgovarja na navedbe toženca v odgovoru na tožbo, in sicer se ne strinja, da gre v primeru, kot je obravnavani, za ustaljeno sodno prakso, niti s stališčem o odmeri nagrade glede na trajanje naroka.

5. Tožba je utemeljena.

6. Z izpodbijanim sklepom je toženec tožniku priznal nagrado in potrebne stroške za izvajanje BPP, in sicer za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani V Kpr 43706/2016 zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), po katerem je zagrožena kazen zapora do petih let. 7. Med strankama ni sporno, da je tožnik opravil odobrene storitve BPP in pravočasno vložil napotnico oziroma stroškovnik za opravljene storitve. Toženec je predloženemu stroškovniku delno sledil ter tožniku odmeril in priznal nagrado ter izdatke ob sklicevanju na v izpodbijanem sklepu navedene določbe OT in 17. člen ZOdv. Sporno pa je priznanje (le) 60 točk za zaslišanje treh prič na istem naroku po drugi alineji 1. točke tar. št. 9 OT.

8. Skladno z drugo alinejo 1. točke tar. št. 9 OT odvetniku za zagovor ali zastopanje v predhodnem postopku ter udeležbo na preiskovalnih in drugih uradnih dejanjih izven glavne obravnave zaradi kaznivega dejanja, za katerega se sme po zakonu izreči zapor nad eno leto, kot je to tudi v obravnavanem primeru, pripada 120 točk. 9. Na naroku v predmetni kazenski zadevi 16. 1. 2017 so bile nesporno zaslišane tri priče. Toženec je odmeril nagrado tako, da je tožniku za vse tri zaslišane priče skupaj priznal 60 točk in ne za vsako pričo posebej, tako kot je to zahteval tožnik. Svoje odločitve v izpodbijanem sklepu ni utemeljil in pojasnil, temveč se je zgolj skliceval na drugo alinejo 1. točke tar. št. 9 OT.

10. Tožnik v tožbi opozarja na pojasnilo Upravnega odbora OZS št. UO-12.7.2016-p2 z dne 12. 7. 2016 (priloga A4), iz katerega izhaja, da določba tarifne številke 9 OT določa vrednotenje odvetniške storitve za vsako takšno storitev posebej, zaradi česar je šteti, da je vsako zaslišanje priče v postopku preiskave posamezno dejanje preiskave oziroma posamezni narok ter da OT nikjer ne določa, da več preiskovalnih dejanj oziroma narokov v postopku preiskave ali predhodnem postopku predstavlja zgolj en narok/eno preiskovalno dejanje, četudi so ti opravljeni na isti dan, zaradi česar ni pravne podlage, da bi več preiskovalnih dejanj (več zaslišanj prič) ali narokov šteli zgolj kot eno. Zato je po navedenem pojasnilu upravnega odbora OZS z dne 12. 7. 2016 treba za vsako zaslišanje priče in vsako preiskovalno dejanje v postopku preiskave posebej priznati odvetniške stroške po tar. št. 9 OT.

11. Toženec v izpodbijanem sklepu, kot rečeno, ni pojasnil, zakaj je sprejel razlago OT, po kateri je za zaslišanje treh prič na naroku priznal zgolj nagrado za eno opravljeno dejanje ter tudi ni obrazložil, zakaj ni sledil pojasnilu upravnega odbora OZS s tem v zvezi. Ker izpodbijani sklep v tem delu ne vsebuje razlogov za odločitev, ga sodišče ne more preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

12. Pomanjkljive obrazložitve izpodbijanega akta pa tudi ni mogoče nadomestiti z obrazložitvijo oziroma pojasnili v odgovoru na tožbo, saj morajo biti razlogi za sprejeto odločitev navedeni v obrazložitvi izpodbijanega akta, ki je predmet presoje v upravnem sporu. Obrazložitev mora namreč predvsem zagotoviti stranki možnost vložitve učinkovitega pravnega sredstva, kar brez navedbe jasnih in popolnih razlogov za odločitev ni mogoče. Odgovor na tožbo je tako namenjen zgolj izjasnitvi toženca o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzel in obrazložil v izpodbijanem aktu, ne pa saniranju njegove pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti. Zato razlogov, ki jih toženec navaja šele v odgovoru na tožbo, sodišče pri presoji zakonitosti izpodbijanega sklepa ni moglo upoštevati.

13. V zvezi s tožnikovim sklicevanjem na pojasnilo Upravnega odbora OZS št. UO-12.7.2016-p2, ki ga je 12. 7. 2016 sprejela OZS, sodišče dodaja, da ima zbornica za sprejemanje pojasnil OT sicer pooblastilo v 19. členu OT, ki v drugem odstavku določa tudi, da so pojasnila v okviru procesnih predpisov dolžna upoštevati tudi sodišča. Vendar pa OZS za tako določbo OT nima podlage v 19. členu ZOdv, ki določa, da zbornica OT sprejema po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za pravosodje. Zato pojasnilo, h kateremu ni izkazano soglasje ministra za pravosodje in ki ni bilo objavljeno v Uradnem listu, ni OT, kakršno določa ZOdv v 19. členu, in za sodišče zato ni zavezujoče (prim. npr. sodbe tega sodišča I U 1298/2018, I U 933/2018, I U 1777/2016 in Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1379/2018).

14. Iz gornjjega razloga je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ter zadevo vrnilo tožencu v ponovni postopek, v katerem bo moral ugotovljeno kršitev odpraviti in o zadevi ponovno odločiti v skladu s stališči sodišča, ki se tičejo postopka (tretji in četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

15. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, na seji, na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi, v upravnem sporu pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

16. Odločitev o ugoditvi stroškovnemu zahtevku tožnika temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanem Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Zadeva je bila rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopala pooblaščenka, ki je odvetnica, zato mu je skladno z določbo prvega odstavka 3. člena Pravilnika priznalo stroške v višini 285,00 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ).