Jedro

Toženec bi moral obvestiti tožečo stranko kot naročnika, da čipk takih kot so, ne more fotografirati. Ker je v čipke posegel, odgovarja za škodo, ki je nastala zaradi posega.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje z vmesno sodbo spremeni tako, da se ugotovi odškodninska odgovornost tožene stranke za vso škodo tožeče stranke.

Zaradi odločitve o znesku tožbenega zahtevka in o pravdnih stroških, vključno s pritožbenimi stroški, se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek po katerem naj bi bila tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati

252.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.6.1998 do plačila in ji povrniti pravdne stroške v znesku 80.950,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.9.2004 dalje do plačila. Tožbeni zahtevek se nanaša na škodo, ki naj bi bila tožeči stranki nastala s tem, da je toženec poškodoval čipke, ki mu jih je tožeča stranka izročila, da bi jih fotografiral. Zoper sodbo se tožeča stranka pritožuje zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitve materialnih predpisov.

Navaja, da je bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba o delu.

S tem se je toženec zavezal čipke fotografirati. V sam material bi ne smel posegati. Toženec je profesionalec. Kot strokovnjak bi ne smel dopustiti nikakršnega posega v čipko. Tožečo stranko bi moral opozoriti na napake materiala, če je to opazil. Naročeno mu je bilo le fotografiranje čipk.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje ni napravilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (člen 350/2 Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Popolno je ugotovoljeno tudi dejansko stanje. Sodišče prve stopnje pa je zmotno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je sicer svojo odločitev obrazložilo zelo skrbno in natančno, vendar se z razlogi ni mogoče strinjati v tistem delu, ki se nanaša na odgovornost tožeče stranke (Add 4, list.št. 36-38 sodbe). Pritožbeno sodišče se strinja, da je v razmerju med tožečo in toženo stranko šlo za pogodbo o delu po določbah 600. člena in naslednjih Zakona o obligacijskih ramerjih - ZOR, ki se za ta primer uporablja glede na določbo člena 1060. Obligacijskega zakonika. Ne strinja pa se z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni ravnala z zadostno skrbnostjo, ker tožencu ni dala navodil, kako ravnati z dragocenima čipkama, zaradi česar toženec ne odgovarja za škodo.

Vse to, kar je sodišče prve stopnje ugotovilo (na primer premajhna kartonasta škatla, ločeno pakiranje, vprašanje občutljivosti na svetlobo) in kar očita tožeči stranki, bi bilo pomembno v situaciji, ko bi npr. tožeča stranka naročila tožencu čiščenje čipk, pa bi ga na posebne lastnosti ne opozorila, ali pa če bi se čipke poškodovale zaradi uporabe močnih žarometov pri fotografiranju. Ravnanje, ki ga sodba očita tožeči stranki je morda neskrbno, vendar pa ta neskrbnost ni v vzročni zvezi s poškodbo čipk v obravnavani zadevi. Čipke so bile izročene toženi stranki le z namenom, da jih fotografira. Za tak namen pa je očitana neskrbnost nepomembna, saj do poškodbe ni prišlo zato, ker jih je toženec fotografiral (pa bi se morda poškodovale zaradi tega), pač pa zato, ker je po svoji izpolnitveni pomočnici posegel v predmet, ki mu je bil izročen kot objekt, ki ga je treba fotografirati. Pri posegu v čipko se je nepoklicano lotil tujega posla. Moral bi bil vedeti, da nima pravice "popravljati" objekta, ki naj ga fotografira (primerjaj člen 226/1 ZOR, opravljanje tujih poslov kljub prepovedi). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima toženec izkušnje s fotografiranjem umetnin, kamor spadajo tudi idrijske čipke. Težko si je zamisliti, da bi toženec kot fotograf poskušal sam ali po spolnitvenih pomočnikih "popravljati" umetniško sliko ali kip (pri čemer bi se izpolnitveni pomočniki morda nekoliko spoznali na slikanje ali kiparjenje, slike ali kipi pa bi mu bili izročeni v "neugledni" embalaži).

Strinjati se je treba s pritožbo, da bi bil toženec dolžan, če je ugotovil, da čipk takih kot so mu bile izročene, ne more fotografirati, na to naročnika opozoriti (člen 606/1 ZOR). Toženec je torej tisti, ki ni ravnal tako kot bi moral. Lotil se je posla, ki bi ga moral opraviti naročnik. Za škodo za to odgovarja (člen 226/2 ZOR). Dejstvo, da je toženec s čipkami tako ravnal že pri pripravi fotografij za prva dva čipkarska učbenika brez škodnih posledic za čipke, ni razlog, zaradi katerih bi bilo mogoče odgovornost prevaliti na tožečo stranko. Toženec je bil tisti, ki je že prej tako ravnal s čipkami, čeprav mu to ni bilo naročeno oziroma dopuščeno - vsaj tako je mogoče razumeti ugotovitev sodišča prve stopnje. Če je tedaj tožeča stranka na to pristala, pristanek ni bil odločilen, ker ni bilo nobene škode. Zaradi tega pa v konkretni zadevi ni mogla nanjo preiti odgovornost, da bi morala toženca opozorit, da čipk ne sme likati (samo tako konkretno navodilo bi bilo ustrezno), ker da sicer sama odgovarja za škodo. Toženec je tisti, ki bi moral tožečo stranko opozoriti, da čipk, takih kot so, ne more fotografirati, saj taka konkretna dolžnost izhaja iz že navedenega 1. odstavka 606. člena ZOR. Ni imel pooblastila, da sem čipke priredi za fotografiranje.

Pritožbeno sodišče je zato z vmesno sodbo na podlagi tožbenega zahtevka spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je odločilo, da toženec v celoti odgovarja za škodo, ki je nastala tožeči stranki.

Da je do določene škode prišlo, je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ugotovilo (Add 2, list.št. 36). Zaradi odločitve o znesku tožbenega zahtevka in o pravdnih stroških, vključno s pritožbenimi stroški, je bilo treba zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnje sojenje (člen 358 točka 4 ZPP v zvezi s členom 315 ZPP).