Jedro

Iz zapisnika o opravljenem prvem naroku izhaja, da se je narok začel ob 9.30 uri in zaključil ob 10.07 uri. Narok je torej trajal 37 minut. V tem primeru ni bilo podlage za priznanje 50 točk, saj bi moral narok trajati več kot eno uro. Urnina v višini 50 točk se namreč skladno s prvim odstavkom 6. člena OT prizna le za vsake začete nadaljnje pol ure nad eno uro, kar pa v tej zadevi ni bilo podano.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se V. točka izreka spremeni tako, da se znesek 1.180,98 EUR zniža na znesek 1.144,01 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne.

III. Tožnica sama trpi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v V. točki izreka sodbe X Ps 866/2020 z dne 2. 3. 2022 odločilo, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni povrniti tožnici stroške postopka v višini 1.180,98 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

2. Zoper stroškovno odločitev (V. točka izreka) je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z urnino oziroma zmotno uporabilo 6. člen Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT)1. V obrazložitvi sodišče prve stopnje namreč navaja, da je prvi narok trajal od 9.30 do 10.07. To je razvidno tudi iz zapisnika z dne 22. 9. 2021. Narok je tako trajal 37 minut. Ker je narok trajal manj kot eno uro, ne gre za začete nadaljnje pol ure nad eno uro. V tem primeru pa glede na 6. člen OT ni podlage za priznanje 50 točk iz naslova urnine. Sodišče je za potne stroške priznalo dvakrat po 96,20 EUR (za oba naroka), in sicer za relacijo Ljubljana – Maribor – Ljubljana. Na prvem naroku je kot pooblaščenka tožnice nastopala odvetnica A. A., ki službuje v Ljubljani in so torej za prvi narok potni stroški pravilno odmerjeni. Na drugem naroku pa je bila navzoča substitutka odvetnica B. B. iz Odvetniške pisarne C. s sedežem v Celju. V tem primeru bi bilo primerno priznati potne stroške za relacijo Celje – Maribor – Celje, in sicer v višini 41,59 EUR. Res je, da ima navedena odvetniška pisarna tudi podružnico v Ljubljani, vendar pa tožena stranka meni, da ni izkazano, da je šlo dejansko za zastopanje iz sedeža podružnice in ne iz sedeža odvetniške pisarne. Sodišče je tudi nekritično priznalo stroške tožnice za sestavo 2. pripravljalne vloge v višini 225,00 EUR. Obsežnost same vloge, glede na to, da je tožnica z mnenjem sodne izvedenke soglašala, enako kot tožena stranka, z vidika potrebnosti za zastopanje v tem socialnem sporu ni sorazmerna z nujnostjo – potrebnostjo takšnih procesnih razpolaganj. Primerni stroški bi bili zgolj v višini 100 točk. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da pritožbi ugodi in zniža stroškovno obveznost tožene stranke na znesek 984,98 EUR.

3. V odgovoru na pritožbo tožnica navaja, da iz obrazložitve stroškovne odločitve specificirano in utemeljeno izhaja, katere stroške in v kakšni višini je prvostopenjsko sodišče dosodilo in v plačilo naložilo toženi stranki. Glede zastopanja je potrebno upoštevati, da ima Odvetniška pisarna C. iz Celja, podružnico tudi v Ljubljani, ki je tudi običajno delovno okolje pooblaščene odvetnice B. B., ki je na narok v Maribor odšla iz tega naslova in se na ta naslov tudi vrnila. Višina prisojenih stroškov je na podlagi navedenega ustrezna. Glede 2. pripravljalne vloge pa tožnica navaja, da je v navedeni pripravljalni vlogi v skladu s pozivom sodišča na treh straneh vsebinsko in izčrpno podala pripombe na izvedensko mnenje in odgovorila na navedbe tožene stranke. Prisojeni stroški so bili tako potrebni in je zato njihova višina ustrezna. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Priglaša tudi stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi. Pri tem ni zagrešilo kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)2 pazi po uradni dolžnosti. Sodišče je tudi pravilno uporabilo materialno pravo, razen v delu, ki se nanaša na urnino.

6. OT v prvem odstavku 6. člena določa, da za porabljeni čas zlasti med zastopanjem na narokih, ogledih in drugih sorodnih storitvah gre odvetniku vselej poleg plačila za zastopanje, določenega v tarifnih številkah posebnega dela, za vsake začete nadaljnje pol ure nad eno uro tudi urnina v višini 50 točk, vendar za vsakokratno zastopanje največ do višine postavke, ki je v tarifnih številkah posebnega dela določena za prvo tovrstno zastopanje. Iz zapisnika o opravljenem prvem naroku 22. 9. 2021 izhaja, da se je narok začel ob 9.30 uri in zaključil ob 10.07 uri. Narok je torej trajal 37 minut. V tem primeru ni bilo podlage za priznanje 50 točk, saj bi moral narok trajati več kot eno uro. Urnina v višini 50 točk se namreč skladno s prvim odstavkom 6. člena OT prizna le za vsake začete nadaljnje pol ure nad eno uro, kar pa v tej zadevi ni bilo podano.

7. Neutemeljene pa so pritožbene navedbe v zvezi s plačilom potnih stroškov za odvetnico B. B., ki je kot substitutka nadomeščala odvetnico A. A. Odvetnica je priglasila stroške na relaciji Ljubljana – Maribor – Ljubljana in sodišče je te stroške tudi v celoti priznalo. Kot to navaja tudi že sama tožena stranka v pritožbi ima Odvetniška pisarna C. podružnico tudi v Ljubljani. Sodišče prve stopnje je sprejelo stroškovnik, ki ga je predložila substitutka, kar pomeni, da ni imelo pomislekov v zvezi z relacijo potovanja. Pritožbeno sodišče tako odločitev sprejema.

8. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe v zvezi s potrebnostjo oziroma nujnostjo 2. pripravljalne vloge, ki jo je sodišče prejelo 12. 1. 2022. Tožnica je odgovorila na poziv sodišča, da lahko v roku 15 dni posreduje morebitne pripombe na podano izvedensko mnenje. Tožnica je pojasnila, zakaj se strinja s podanim izvedenskim mnenjem in kako to izvedensko mnenje vpliva na njene tožbene navedbe oziroma postavljeni tožbeni zahtevek. Gre za obrazloženo pripravljalno vlogo, za katero je sodišče prve stopnje utemeljeno priznalo 225 točk. 9. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena v zvezi s 5. alinejo 358. člena ZPP pritožbi tožene stranke delno ugodilo tako, da je skupno število točk 1.270 znižalo za 50 točk ter posledično znižalo tudi točke v zvezi z materialnimi stroški (namesto 22,7 točk je pravilen seštevek 22,20 točk). Skupno število točk tako znaša 1.242,20 točk. Ob vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR ter priznanih stroškov postopka v višini 192,40 EUR, vse povečano za 22 % DDV, tako pravilen znesek priznanih stroškov namesto 1.180,98 EUR, znaša 1.144,01 EUR. Kar je tožena stranka zahtevala več, je pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo.

10. Glede priglašenih stroškov za odgovor na pritožbo, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da navedeni odgovor ni vplival na rešitev zadeve v pritožbenem postopku in torej ni bil potreben za sam postopek. Na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP je zato odločilo, da tožnica sama trpi stroške odgovora na pritožbo.

1 Ur. l. RS, št. 2/2015. 2 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.