Jedro

Delitev stvari se ne more zahtevati ob neugodnem času in če bi se z delitvijo povzročila ekonomska škoda. Vendar pojem "ob neugodnem času oz. nepravem času" ne more imeti trajnega značaja in se mora zato razlagati restriktivno, saj ima solastnik pravico zahtevati delitev stvari ob vsakem času. Zato mu realizacijo te pravice lahko začasno odložijo le občasne ovire.

Izrek

Pritožba se z a v r n e in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Nasprotni udeleženec J. B. sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I. odločilo, da se nepremičnine, vpisane pri vl. št. ... in ... k.o. R. ter pri vl. št. .. in ... k.o. T. g., vse v solasti nepravdnih strank in sicer J. T. do 1/8, J. B. 5/8 celote in Z. B. in J. M. vsakega do 1/8 celote, delijo tako, da predlagateljica J. T. prejme v izključno last parcelo št. ... - pašnik, vpisano pri vl. št. ... k.o. R. in parcelo št. ...- travnik, vpisano pri vl. št. ... k.o. T. g.; nasprotni udeleženci J... B., Z. B. in J. M. ostanejo solastniki preostale parcele št. ... - njiva, vpisane pri vl. št. ... k.o. T. g., ter parcel št. ... - travnik, ... - pašnik, ... - pašnik, ... - gozd, ... - travnik, ... - travnik, ... - pašnik, ... - pašnik, ... - pašnik in .... S stavbišče, vpisanih pri vl. št. ... k.o. R. in parcel št. .... S - stavbišče, ... S. stavbišče, ...- gozd, ... - sadovnjak, ... - njiva, ... - njiva, ... - pašnik, ... - pašnik, ... - pašnik in ...- gozd, vse vpisane pri vl. št. ... k.o. T. g. in sicer J. B. do 5/7 celote, Z. B. in J. M. pa vsak do 1/7 celote. V tč. II. je odločilo, da je predlagateljica J. T. dolžna plačati nasprotnim udeležencem v roku 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa in sicer J. B. 8.949,75 SIT in Z. B. ter J. M., vsakemu po 1.789,95 SIT, skupaj z obrestmi, po katerih se pri B. C. d.d. obrestujejo depoziti za dobo treh mesecev, od dneva pravnomočnosti tega sklepa do plačila. V točki III. pa je ugotovilo, da znašajo skupni stroški postopka 85.516,00 SIT in nasprotnim udeležencem naložilo povrnitev dela stroškov predlagateljici in sicer je J. B. dolžan povrniti znesek 53.447,50 SIT, J. M. in Z. B. pa vsak po 10.689,50 SIT. V tč. IV. pa je sodišče predlagateljico in nasprotnega udeleženca J. B. oprostilo plačila sodnih taks.

Proti takšnemu sklepu se je pritožil nasprotni udeleženec J. B. zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Primarno je navedel, da je predlog za delitev solastnih nepremičnin vložen v neprimernem času. Pritožnik je star 72 let, oče predlagateljice in nasprotne udeleženke ter tretjega nasprotnega udeleženca, upokojenec s pokojnino 73.000,00 SIT, je edini, ki živi na kmetiji in bi, glede na njegovo starost, v tem kratkem času življenja, ki ga ima še pred seboj, pomenilo razdruževanje solastnih nepremičnin za njega nepremostljive ovire. Primeren čas za delitev solastnih nepremičnin je po njegovi smrti, saj je izkazano dejstvo, da niti eden od ostalih udeležencev tega nepravdnega postopka ne živi na kmetiji, se ne ukvarja s kmetijstvom in jim je vir preživljanja dejavnost, ki nima s kmetijstvom nobene povezave. Zato meni, da je ob teh dejstvih utemeljeno zavrniti predlog za delitev. Podredno pa je navedel, da je odločitev sodišča prve stopnje o dodelitvi predlagateljici parc. št. ... - pašnik k.o. R. in parc. št. ... - travnik k.o. T. g. nepravično. Parc. št. ... k.o. R. predstavlja zemljišče, ki se mu reče po domače "I." in bi se iztrganje tega kompleksa, še dalo nekako preboleti, ker bi sicer posestvo bilo osiromašeno, vendar ne v toliki meri, da se ne bi več dalo gospodariti na posestvu. Dodelitev predlagateljici v izključno last še travnik parc. št. ... k.o. T. g., kar se po domače imenuje "G." pa pomeni, da se iz posestva iztrga zemljišče, ki edino kaj pomeni na posestvu in ki omogoča gospodarjenje na posestvu. "G." je edini kompleks na posestvu, na katerem je možno obdelovanje s traktorjem in drugimi poljedeljskimi stroji, na vseh drugih delih posestva pa je zaradi nagnjenosti terena oz. strmine strojna obdelava nemogoča. To pomeni, da bi bilo izločeno iz posestva najboljše zemljišče, kar bi preprečilo preživljanje na kmetiji. Po oceni pritožbe bi bila še kolikor toliko sprejemljiva odločitev, da bi predlagateljica sprejela poleg parc. št. ... k.o. R., še ustrezni del gozda, ki bi se odmeril od parc. št. ... k.o. T. g.. Gre namreč za mešano kmetijo (kmetijske in gozdne površine) in bi s parcelo št. ... k.o. R. in ustreznim delom parc. št. ... k.o. T. g. bilo sicer metovanje okrnjeno, vendar bi kmetija še vedno ostala v takem obsegu, da bi bilo mogoče kmetovanje na kmetiji. Pri tem pa je potrebno poudariti, da so A kompleks poleg parc. št. ... gozd k.o. T. g., še parc. št. ..., ..., ...,..., ..., ... in ..., ki so večji del zaraščene in je samo še vprašanje časa, ko bo prišlo do spremembe kultur iz sedanjih travnikov in pašnikov v gozd. Glede na zgoraj navedeno, naj se dodeli predlagateljici severovzhodni del parc. št. ... k.o. T. g.. Prvostopno sodišče je v tem razdružilnem postopku tudi prezrlo možnost, da bi zahtevala razdružitev v naravi še nasprotna udeleženca J. M. in Z. B., zato se postavlja vprašanje, kaj bi pritožniku kot solastniku kmetije do 5/8 celote še sploh ostalo. V razdružilnem postopku pa je potrebno ob analogni uporabi Zakona o izvršilnem postopku upoštevati tržno vrednost stavb in kmetijskih zemljišč. Tega pa prvostopno sodišče ni upoštevalo in je prišlo do zaključka, da je vrednost kmetijskih in gozdnih površin 10,909.763,20 SIT, vrednost gradbenega dela kmetije pa 7,032.079,57 SIT, tako, da je bila vrednost celotne kmetije ocenjena na 17,941.842,77 SIT. Tako visoka cenitvena vrednost nima prav nobene zveze s tržnimi razmerami, ker je po oceni pritožbe tržna vrednost zadevnih nepremičnin vsaj 50 % nižja. Pri ugotavljanju vrednosti nepremičnine je torej odločilna tržna vrednost in nikakršna drugačna vrednost, ker pa prvostopno sodišče ni upoštevalo pri ocenjevanju kmetije tržne vrednosti, je zmotno uporabilo materialno pravo. Glede na navedeno je pritožnik predlagal, da se izpodbijani sklep v celoti razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v ponovno razpravljanje in odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Pravilno materialnopravno podlago za odločanje o delitvi solastnih nepremičnin predstavljajo določbe Zakona o temeljnjih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR), saj se v skladu z določbo 268. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ki je začel veljavi 1. 1. 2003, vsi postopki, ki so se začeli pred njegovo uveljavitvijo, zaključijo po določbah prejšnjih predpisov, razen če ta zakon določa drugače. Sodišče prve stopnje je sicer uporabilo določbe SPZ, ki pa ne pomenijo vsebinske spremembe določil o delitvi stvari v solastnini, zato to ni vplivalo na pravilnost odločitve.

V skladu s I. odst. 16. čl. ZTLR ima solastnik pravico ob vsakem času zahtevati delitev stvari, razen ob času, ko bi bila ta delitev v škodo drugih solastnikov, če ni z zakonom določeno drugače. Delitve se torej ne more zahtevati ob neugodnem času in če bi se z delitvijo povzročila ekonomska škoda. Vendar pojem "ob neugodnem oz. nepravem času" ne more imeti trajnega značaja in se mora zato razlagati restriktivno, saj ima solastnik pravico zahtevati delitev stvari ob vsakem času. Zato mu realizacijo te pravice lahko začasno odložijo le občasne ovire. Pritožnik pa takšne ovire za delitev solastne nepremičnine, s katero so se ostali udeleženci postopka strinjali, po mnenju sodišča druge stopnje ni dokazal. Res gre za starejšega človeka, ki pa se preživlja pretežno s pokojnino, sicer pa obdeluje le njivske površine kmečkega posestva in redi kokoši ter dve kozi. Torej njegova eksistenca z delitvijo nepremičnin na način, da se iz solastnine izločita dve parceli, ki sta izven kompleksa zaokrožene celote, ne bo ogrožena. Prav tako mu z delitvijo ne bo povzročena škoda, saj je pritožnik sam izpovedal, da travnatih površin ne obdeluje sam, ampak jih oddaja drugim, da si pokosijo, izločeni parceli pa predstavljata v naravi travnik, poleg tega pa se z zgoraj opisanim načinom delitve ohranja tako zaokroženost kmetije, kot tudi njena raznovrstnost (poleg stavbišč, tako kmetijska zemljišča kot tudi gozd). Glede na navedeno je očitek pritožbe, da je predlog za delitev solastnih nepremičnin vložen ob neprimernem času, neutemeljen.

Solastniki sporazumno določijo način delitve stvari, če se ne morejo sporazumeti, pa odloči sodišče (II. odst. 16. čl. ZTLR). Sodišče si mora prizadevati, da se praviloma opravi fizična delitev stvari in da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Fizična delitev stvar se izvede tako, da vsak solastnik dobi v naravi tisti del, ki ustreza velikosti oz. vrednosti njegovega solastninskega dela. Če torej med solastniki ni sporazuma o načinu delitve, razdeli sodišče stvar na podlagi rezultatov celotnega postopka. Pri urejanju razmerja med udeleženci postopka za delitev stvari v solastnini sodišče upošteva tako predlog kot tudi pobude in interese drugih udeležencev. Sodišče je vezano na predlog glede opisa razmerja, ki naj se med udeleženci uredi, ni pa vezano na konkretne predloge udeležencev, kako naj se o tem razmerju odloči. Po mnenju sodišča druge stopnje je odločitev prvostopnega sodišča pravilna tudi v tem delu. Predmet delitve je izredno hribovito kmečko posestvo, sestavljeno iz kmetijskih površin slabše kvalitete in gozdov brez večjih zalog listavcev, napadenih s kostanjevih rakom ter stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja. Posestvo je bilo do leta 2000 obdelano, sedaj pa pritožnik obdeluje le njivske površine, travnate površine pa da drugim, da si pokosijo in vzamejo travo. Izvedenec kmetijske stroke je glede možnosti delitve kmetijskih in gozdnih zemljišč ugotovil, da naj zemljišča ob stanovanjskih hiši in gospodarskem poslopju, ki tvorijo zaokroženost celoto ostanejo skupaj. Zemljišča, ki pa so funkcionalno ločena od matične kmetije (parc. št. 349 in 348, vpisani pri vl. št. ... in parc. št. ..., vpisana pri vl. št. ..., oboje k.o. R. ter parc. št. ... in ...., vpisani pri vl. št. ... k.o. T. g.) in sicer gre za kmetijska zemljišča, pa se lahko delijo. Sodišče prve stopnje je z odločitvijo, da se predlagateljici dodelita parc. št. ... - pašnik, vpisana pri vl. št. ... k.o. R. in parc. št. ... - travnik, vpisana pri vl. št. ... k.o. T. g. v celoti sledilo takšnemu mnenju, ki je izdelano strokovno in sodišče druge stopnje ne dvomi v njegovo pravilnost. Upoštevalo je tudi predlog predlagateljice, ki je izpovedala, da bo nepremičnino obdelovala in je torej izkazala upravičen interes za ta del nepremičnine in pa dejstvo, da nasprotna udeleženca Z. B. in J. M. takšnemu predlogu nista nasprotovala oz. sta z njim soglašala. Tako sta iz solastninske skupnosti izločeni dve travniški parceli (res sicer tudi ena od dveh, ki jo je možno obdelovati s stroji), za katere pa je pritožnik izpovedal, da jih sam ne obdeluje, ampak jih oddaja drugim, preživlja pa se s pokojnino. V preostalem delu pa je solastninska skupnost med nasprotnimi udeleženci ostala nespremenjena in je torej kmetija ostala v kompletu, izločeni sta le dve parceli. Pritožba sicer utemeljeno opozarja, da gre za mešano kmetijo, saj skoraj 50 % površin predstavljata gozdni parceli, vendar je gozd v kompleksu okrog domačije, ki tvori celoto kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki naj po mnenju izvedenca kmetijske stroke ostane skupaj. Po mnenju sodišča druge stopnje je odločitev prvostopnega sodišča o delitvi solastne stvari z izločitvijo nepremičnin, ki sta v naravi travnik, kljub temu pravilna, saj je popolnoma v skladu z mnenjem izvedenca kmetijske stroke glede ohranitve posestva kot zaokrožene celote, z vsemi sestavinami, potrebnimi za delovanje oz. obdelovanje kmetije, upoštevati pa je potrebno tudi, da so nasprotnim udeležencem poleg zemljišč ostali tudi gradbeni parceli s stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem, vredni skupaj 7,032.080,0 SIT.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati tržno vrednost nepremičnin. Glede na to, da gre za izredno hribovito kmetijo, je pravilno stališče pritožnika, da bi bila njena cena, ki bi jo kmetija dosegla na trgu, verjetno res nižja od vrednosti kmetijskih zemljišč, ki jih je ocenil izvedenec in cenilec kmetijske stroke na podlagi Enotne metodologije v SRS (Ur. list SRS št. 10/89 in 30/89) ob upoštevanju dejanskih kultur in stanja zemljišč ter vrednosti stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja, ocenjene po izvedencu in cenilcu gradbene stroke na podlagi Pravilnika o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin (Ur. list SRS, št. 8/97). Vendar to na pravilnost odločitve prvostopnega sodišča nima nobenega vpliva, saj sta cenilca vrednost vseh nepremičnin ocenila po enotnih kriterijih, takšna ocenjena vrednost pa je omogočala le ugotovitev vrednosti posameznih solastninskih deležev in dejanskega deleža nepremičnin, ki ustrezajo solastninskim deležem udeležencev, to razmerje pa je povsem enako kot bi bilo v primeru, če bi sodišče upoštevalo realno tržno vrednost nepremičnine. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da znaša vrednost 1/8 deleža predlagateljice 2,242.730,35 SIT in ji dodelilo parceli št. ..., vpisano pri vl. št. ... k.o. R. in št. ..., vpisano pri vl. št. ... k.o. T. g., katerih skupna vrednost znaša 2,255.260,00 SIT, kar le minimalno in sicer za 12.529,65 SIT presega njen solastninski delež, predlagateljici pa naložilo plačilo te razlike in sicer nasprotnemu udeležencu J. B. 8,949,75 SIT in nasprotnim udeležencem Z.B. ter J. M. vsakemu po 1.789,95 SIT.

Glede na navedeno je pritožba nasprotnega udeleženca v celoti neutemeljena. Sodišče druge stopnje jo je zato zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (37. čl. Zakona o nepravdnem postopku - ZNP v zvezi z 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Pri tem ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (37. čl. ZNP v zvezi s 366. čl. ZPP in II. odst. 350. čl. ZPP).

Ker nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (37. čl. ZNP v zvezi s 366. čl. ZPP in I. odst. 165. čl. ZPP ter s I. odst. 154. čl. ZPP).