Jedro

Nesklepčnost nadzornega sveta je pogoj, da sodišče sploh lahko odloča o imenovanju manjkajočega člana, pri čemer imenuje le toliko članov, da je podana sklepčnost

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo: "1. Zavrne se predlog, da se za članico nadzornega sveta H. d.o.o., za čas do izvolitve novega člana nadzornega sveta na skupščini družbe, imenuje dosedanja članica nadzornega sveta A. A. 2. Zavrne se predlog za izdajo začasne odredbe, da se za čas do pravnomočnosti sklepa o imenovanju manjkajočega člana nadzornega sveta H. d.o.o. A. A." Zoper sklep se je predlagatelj pravočasno pritožil. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno razlagalo določbo 1. odst. 267. člena ZGD. Po oceni predlagatelja, je namen citirane določbe ZGD sanirati nezakonito stanje, ko zaradi nepopolne sestave nadzornega sveta in s tem njegove nesklepčnosti, le-ta ne more več veljavno odločati. Čeprav ZGD izrecno ne določa kdaj so sklepi nadzornega sveta neveljavni pa iz smisla vsebine 262. člena ZGD in določb Statuta H. d.o.o. izhaja, da so sklepi neveljavni, kadar nadzorni svet ni pravilno sestavljen oz. je sestavljen v nasprotju z kogentnimi predpisi. Predlagatelj meni, da če število članov nadzornega sveta pade pod število, ki ga kot obveznega določa Statut in ZGD ima to dejstvo avtomatično za posledico nesklepčnost nadzornega sveta, saj nepravilno sestavljen nadzorni svet ne more veljavno odločati.

Pritožba ni utemeljena.

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je ZGD omejil poseganje sodišča v notranja razmerja gospodarskih družb na najmanjšo možno stopnjo. Zato je pravilno zaključilo, da sme takšen poseg predstavljati le vzpostavitev zakonitega stanja. Takšen smisel izhaja tudi iz besedila 1. odst. 267. člena ZGD. V navedeni določbi je nedvoumno predvidena intervencija sodišča za imenovanje članov nadzornega le takrat, ko ni dovolj članov, da bi bil nadzorni svet sklepčen. Torej je nesklepčnost nadzornega sveta pogoj, da sodišče sploh lahko odloča o imenovanju manjkajočega člana, pri čemer imenuje le toliko članov, da je podana sklepčnost. Drugačno stališče pritožbe je zmotno.

Nadzorni svet H. d.o.o. sestavljajo trije člani (2. odst. 19. člena Statuta). V 1. odst. 271. členu je določeno, da je nadzorni svet sklepčen, če je pri sklepanju navzoča vsaj polovica članov, če statut ne določa drugače. Sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da v Statutu H. d.o.o. sklepčnost nadzornega sveta ni drugače opredeljena. V 19. členu Statuta H. d.o.o. je namreč določeno, da je nadzorni svet sklepčen, če se ga udeleži vsaj polovica vseh članov (1. odst.). Prav tako je določeno, da ima vsak član en glas ter, da je odločitev sprejeta, če je zanjo glasovala večina članov nadzornega sveta (2. odst.). Navedeno pomeni, da lahko nadzorni svet H. d.o.o. deluje, oziroma je sklepčen, če sta pri odločanju navzoča vsaj dva člana. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ocenilo, da dejstvo, da je enemu članu nadzornega sveta H. d.o.o. potekel mandat ne opravičuje predlagane sodne intervencije za imenovanje manjkajočega člana.

Preostala dva člana namreč zagotavljata sklepčnost v nadzornem svetu, s čimer so izpolnjeni pogoji za zakonitost sprejetih sklepov. S tem je odločitev izpodbijanega sklepa zakonita.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).