Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker etažna lastnina še ni oblikovana, se sedaj pokojni, kot kupec v zemljiški knjigi (pred smrtjo) ni mogel vpisati.
Poleg zavezovalnega pravnega posla je bil sklenjen razpolagalni pravni posel, ki ima moč, da pravico prenese iz enega premoženja v drugo, in lastninska pravica prehaja v trenutku dokončanja razpolagalnega pravnega posla.
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da predlogu za izdajo sklepa za pozneje najdeno premoženje ne ugodi. Odločitev je utemeljilo z obrazložitvijo, da je na vl. št. 426 k.o. T., ki obsega parceli 398/6 in 762. S, po podatkih zemljiške knjige vpisana kot lastnica Občina T. in ne zapustnik.
Upnik (sodišče prve stopnje v sklepu napačno navaja, da gre za zakonitega dediča) M. H. v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge, 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07; UPB3, ZPP v zvezi z 163. členom Zakona o dedovanju, Ur. l. SRS, št. 15/76 s spremembami in dopolnitvami; ZD) pojasnjuje, da je v predmetnem postopku prijavil terjatev do zapuščine in predlagal izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Ni navajal, da bi bil zakoniti dedič. Vztraja, da je treba izdati dodatni sklep o dedovanju, saj je zapustnik lastnik nepremičnine - stanovanja št. 1 v skupni izmeri 62,20 m2, ki se nahaja v pritličju stanovanjske hiše, stoječe na parc. št. 762, ki je vpisana v vl. št. 426 k.o. T.. Etažna lastnina na predmetni nepremičnini še ni oblikovana in zato zapustnik v zemljiški knjigi še ni vpisan kot lastnik. V nadaljevanju pritožbe pojasnjuje, da se na njegov predlog vodi izvršilni postopek zoper dolžnika H. M. in pokojnega S. M. oziroma njegove dediče. Navedeno stanovanje je pokojnik kot lastnik zastavil v zavarovanje svoje terjatve. Sodišče bi moralo sprovesti z zakonom predpisan postopek in izdati ustrezen sklep.
Pritožba je utemeljena.
V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom 11.4.2008 odločilo, da zapuščinske obravnave ne opravi, ker pokojnik ni zapustil premoženja. Pritožnik je upnik (v zapuščinskem postopku je prijavil terjatev) in ne zakoniti dedič, kot navaja sodišče prve stopnje. Ne glede na to ima na podlagi določbe 221. člena ZD pravico predlagati izdajo dodatnega sklepa o dedovanja zaradi pozneje najdenega premoženja. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikom, da je pravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da stanovanje ni zapuščina, ker ni vpisano v zemljiški knjigi. Upnik izkazuje pravico zapustnika na stanovanju s kupoprodajno pogodbo o prodaji stanovanja z dne 28.11.1991, št. 60-11/91, ki jo je zapustnik sklenil z Občino T.. Glede na to, da etažna lastnina na predmetni nepremičnini še ni oblikovana, se sedaj pokojni M. S., kot kupec,v zemljiški knjigi (pred smrtjo) ni mogel vpisati, kar pa ne pomeni, da stanovanje (nepremičnina) ni premoženje zapustnika. Na podlagi pravnega posla se lastninska pravica na nepremičnini pridobi z vpisom v zemljiško knjigo (49. člen Stvarnopravnega zakonika; Ur. l. RS, št. 87/2002; SPZ oziroma 33. člen prej veljavnega Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih; Ur. l. SFRJ, št. 6/80 s spremembami in dopolnitvami; ZTLR). Zapustnik je imel sklenjeno prodajno pogodbo, katere bistvo je v obveznosti prodajalca (Občine T.), da kupcu stvar, ki je predmet prodaje, izroči tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico (1. odstavek 435. člena Obligacijskega zakonika; Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami in dopolnitvami; OZ oziroma 1. odstavek 454. člena v času sklenitve sporne prodajne pogodbe veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih; Ur. l. SFRJ, št. 29/78 s spremembami in dopolnitvami; ZOR). Poleg zavezovalnega pravnega posla (prodajne pogodbe) je bil sklenjen še razpolagalni pravni posel stvarnega prava (zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se lahko opravi vpis v zemljiško knjigo po vzpostavitvi etažne lastnine). Razpolagalni pravni posel je tisti, ki ima moč, da pravico prenese iz enega premoženja v drugo in da lastninska pravica prehaja v trenutku dokončanja razpolagalnega pravnega posla (prim. J. in soavtorji, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, Ljubljana 2004, stran 250 in 251).
Pritožbeno sodišče je zato pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Ker zapuščinska obravnava ni bila opravljena, jo bo moralo sodišče prve stopnje opraviti in določiti dediče nepremičnega premoženja (stanovanja) zapustnika.
Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih pritožnik ni priglasil.