Jedro

Nadomestna vročitev sklepa o izvršbi odraslemu članu gospodinjstva sicer ni bila skladna z določili 142. člena ZPP, toda ob pritožbeno neprerekanem dejstvu, da je dolžnik sklep o izvršbi dejansko osebno prejel od svoje zunajzakonske partnerke, je bil namen osebne vročitve, ki je v tem, da se naslovnih dejansko seznani s pisanjem oz. s potekom sodnega postopka ter s procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča, dosežen.

Izrek

Pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbi zoper sklep o povrnitvi stroškov izvršilnega postopka se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s prvim izpodbijanim sklepom z dne 19.12.2005 zavrnilo dolžnikov predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti, z drugim izpodbijanim sklepom z dne 19.12.2005 pa je dolžniku naložilo v plačilo 34.999,30 SIT stroškov izvršilnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.12.2005 do plačila.

Dolžnik je z enotno laično pritožbo izpodbijal oba sklepa prvostopnega sodišča. Navedel je, da se ponovno pritožuje zoper sklep o izvršbi z dne 06.05.1999, ker meni, da vročitev ni bila pravilna. V prvem izpodbijanem sklepu je sodišče zapisalo, da je pisanje skušalo vročiti na naslovu dolžnikovega stalnega bivališča D. ..., kjer nikoli ni prebival. Nato je sodišče odredilo ponovno vročitev na naslovu dejanskega prebivališča P. g. ..., C., kjer je bilo dvakrat (dne 2.6.1999 in 3.6.1999) puščeno obvestilo. Tudi na tem naslovu ni prejel nobenega obvestila, ker na nobenem predalčniku vse do leta 2000 ni bilo priimka C.. Sodni vročevalec pisma ne bi smel vročiti njegovi partnerki v prvem poskusu. Pisanje je od partnerke prejel, vendar ga je dne 20.10.1999 neodprtega vrnil sodišču. Zoper sklep o izvršbi bi se zagotovo pritožil, ker so v predlogu za izvršbo navedeni rojstni podatki strica, kateremu je upnica tudi pošiljala računa in opomine za RTV naročnino. Pritožuje se tudi zoper sklep o povrnitvi stroškov izvršilnega postopka, ker stroški rubeža v višini 34.999,30 SIT niso točni.

Upnica ni odgovorila na pritožbi.

Pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti ni utemeljena, pritožba zoper sklep o povrnitvi stroškov izvršilnega postopka pa je utemeljena.

O pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti: Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje dolžniku vročalo sklep o izvršbi s prilogami po sodnem vročevalcu, ki je dne 15.10.1999 poštno pošiljko vročil odraslemu članu dolžnikovega gospodinjstva (dolžnikovi zunajzakonski partnerki) na dolžnikovem dejanskem naslovu. Zaključilo je, da je bila vročitev opravljena skladno z določbo 142. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

Takšno odločitev pritožbeno izpodbija dolžnik z navedbami, da sodni vročevalec pisanja ne bi smel vročiti njegovi partnerki že v prvem poskusu in v tem delu je njegova pritožba utemeljena. Sklep o izvršbi je namreč eno tistih pisanj, ki se v skladu z določilom I. odstavka 142. člena ZPP vroča osebno stranki (v času vročanja je že veljal ZPP, objavljen v Ur. l. RS, št. 26/99). Če se tisti, ki se mu mora pisanje osebno vročiti, ne najde tam, kjer naj bi se mu vročilo, poizve vročevalec, kdaj in na katerem mestu bi ga lahko našel, in mu pusti pri katerem od odraslih članov gospodinjstva ali drugi osebi, navedeni v I. in II. odstavku 140. člena ZPP, pod pogoji, navedenimi v tem členu, pisno sporočilo, naj bo določen dan ob določeni uri v stanovanju oz. na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje. Če pa vročevalec niti potem (ko je pustil pri katerem izmed odraslih članov gospodinjstva ali drugi osebi, navedeni v I. in II. odstavku 140. člena ZPP pisno sporočilo) ne najde tistega, ki naj bi mu pisanje vročil, ravna po 140. členu oz. 141. členu ZPP in velja, da je s tem vročitev opravljena. Iz podatkov spisa ni razvidno, da je v obravnavanem primeru vročevalec ravnal v skladu s citiranimi določbami, saj je iz poročila o opravljeni vročitvi na l. št. 9 spisa in vročilnice, pripete k tej l. št., razvidno, da je vročevalec sodno pošiljko, ki se je glasila na dolžnika, vročil dolžnikovi zunajzakonski partnerki kar v prvem poskusu vročanja, dne 15.10.1999, kar pa ni pravilno. Odraslemu članu gospodinjstva je namreč možno vročiti sodno pošiljko, ki jo je potrebno osebno vročiti naslovniku, le ob drugem vročanju, ko vročevalec kljub obvestilu, kdaj bo pošiljko ponovno vročal naslovniku, ne bi našel naslovnika.

Glede na navedeno je zaključiti, da vročitev sklepa o izvršbi sicer ni bila skladna z navedenimi določili ZPP, toda sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnik sklep o izvršbi dejansko osebno prejel od svoje zunajzakonske partnerke, česar dolžnik tudi pritožbeno ne zanika oziroma celo poudarja, da je pisanje prejel in da ga je neodprtega dne 20.10.1999 vrnil sodišču (slednje izhaja tudi iz vloge dolžnika z dne 20.10.1999 na l. št. 10 spisa). Namen osebne vročitve je, da se naslovnik dejansko seznani s pisanjem oziroma s potekom sodnega postopka ter s procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča, ta namen pa je bil v konkretnem primeru kljub nepravilni vročitvi dosežen, saj je dolžnik dejansko prejel sklep o izvršbi in bi lahko s pravočasno vložitvijo ugovora preprečil njegovo pravnomočnost. Tega ni storil, zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi pravilna.

Glede na navedeno je dolžnikova pritožba neutemeljena, kar je sodišču druge stopnje narekovalo njeno zavrnitev in potrditev sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ).

O pritožbi zoper sklep o povrnitvi stroškov izvršilnega postopka: O stroških izvršilnega postopka odloča sodišče v skladu z določili 38. člena ZIZ, ki v V. odstavku določa, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Dolžnik je torej dolžan plačati le upnikove, za izvršbo potrebne stroške, o potrebnosti s strani upnika priglašenih stroškov pa odloča sodišče po skrbni presoji konkretnih okoliščin primera.

V obravnavanem primeru pa sodišče druge stopnje ne more preizkusiti izpodbijanega sklepa glede pravilne uporabe zgoraj citiranih materialnopravnih določb, ki so podlaga za priznanje upnikovih nadaljnjih izvršilnih stroškov, ker sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, na podlagi katerega stroškovnika je priznalo stroške v priglašenem znesku 34.999,30 SIT in katere so tiste okoliščine, ki izkazujejo njihovo potrebnost. Iz podatkov spisa (l. št. 27 spisa) namreč izhaja, da je upnica k svoji vlogi, s katero je zahtevala povrnitev izvršilnih stroškov, priložila le fotokopijo izvršiteljevega poročila in obračuna stroškov z dne 10.06.2004 v znesku 16.158,05 SIT, sodišče prve stopnje pa ji je z izpodbijanim sklepom priznalo stroške v znesku 34.999,30 SIT.

Sklep sodišča prve stopnje je tako obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke II. odstavka 339. člena ZPP (v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ), zato je sodišče druge stopnje ugodilo dolžnikovi utemeljeni pritožbi, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti o upničini zahtevi za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, svojo odločitev pa ustrezno obrazložiti.

Izrek o stroških pritožbenega postopka odpade, ker jih dolžnik ni priglasil.