- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep II Cp 266/2018
ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CP.266.2018 Civilni oddelek
Povzetek
- Neveljavnost oporokeAli je oporoka, ki jo je sestavila zapustnica, veljavna, glede na trditve o njeni oporočni sposobnosti in pristnosti podpisa?
- Postopek dedovanjaKako se v primeru spora med dediči o veljavnosti oporoke nadaljuje postopek dedovanja?
- Dokazno bremeKdo nosi dokazno breme v postopku, kjer se izpodbija veljavnost oporoke?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Testirala je zapustnica, katere oporočna sposobnost se domneva, oporoka pa je sestavljena v obliki, ki jo za pravno veljavnost oporoke predpisuje zakon. V takšni situaciji je sodišče utemeljeno ocenilo za manj verjetno pravico pritožnika.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Obrazložitev
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pritožnika napotilo na pravdo, da zoper preostale dediče vloži tožbo za ugotovitev1 neveljavnosti zapustničine oporoke iz junija 2016 in za ugotovitev, da nekatere, v izreku izpodbijanega sklepa navedene nepremičnine, ne spadajo v zapuščino.
2. Zoper sklep se v delu, v katerem je napoten na uveljavljanje neveljavnosti oporoke, pritožuje zakoniti dedič. Navaja, da bi sodišče moralo napotiti dediče, ki trdijo, da je oporoka veljavna. Sam je predložil notarsko overjene podpise zapustnice, nasprotna stran pa razpolaga le z nepotrjenimi dejstvi in laičnim dokazovanjem pisave na oporoki.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V primeru, ko so med dediči sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica do zapuščine, o spornih dejstvih odloča pravdno sodišče. Zapuščinsko sodišče zapuščinsko obravnavo prekine in stranke napoti na pravdo (210. člen Zakona o dedovanju: v nadaljevanju ZD).
5. Pritožnik je v postopku pred sodiščem prve stopnje trdil, da podpis na oporoki ni istoveten in da zapustnica v visoki starosti, bolezni in pod vplivom zdravil ni bila opravilno sposobna. Ostali dediči so takšnim trditvam nasprotovali. Sodišče prve stopnje je torej pravilno ugotovilo, da so med dediči sporna dejstva, od katerih je odvisna veljavnost oporoke. Testirala je zapustnica, katere oporočna sposobnost se domneva, oporoka pa je sestavljena v obliki, ki jo za pravno veljavnost oporoke predpisuje zakon (63. člen ZD). V takšni situaciji je sodišče utemeljeno ocenilo za manj verjetno pravico pritožnika. Ker je od obstoja spornih dejstev odvisna njegova pravica do dediščine, je sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno, ko ga je v skladu s prvo točko 2. odstavka 210. člena ZD napotilo na pravdo. Interes za dokazovanje dejstev v zvezi z neveljavnostjo oporoke, ima tisti dedič, ki oporoke ne priznava.
6. Ker pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
1 Pritožbeno sodišče opozarja, da je Vrhovno sodišče RS že večkrat pojasnilo (prim. II Ips 336/2009, II Ips 275/2014), da mora stranka v primeru dvoma o veljavnosti oporoke sodno varstvo zahtevati tako, da postavi bodisi izpodbojni bodisi ničnostni zahtevek ne glede na to, da pojem neveljavnosti zaobjema obe navedeni obliki. Ničnost je mogoče uveljavljati z ugotovitvenim, izpodbojnost (v primeru zatrjevane oporočne nesposobnosti) pa z oblikovalnim zahtevkom. Če pritožnik meni, da je sporna oporoka ponarejena (ker pisava ni zapustničina), potem sploh ni veljavno nastala. V takem primeru lahko s tožbo po prvem odstavku 181. člena ZPP zahteva ugotovitev njene nepristnosti.