Jedro

Sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani je bil dolžnici pravilno vročen 29. 10. 2014, ko je bil vročen Državnemu pravobranilstvu v Ljubljani, ki je v skladu z 19. členom ZDPra pristojno za zastopanje dolžnice v tem izvršilnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo, dovoljeno s sklepom opr. št. In 2006/00970 z dne 4. 8. 2006, v zvezi s popravnim sklepom z dne 23. 3. 2007, s prodajo 1/6 nepremičnine ID znak 000, parcela št. 473/6 k. o. X, nadaljevalo zoper Republiko Slovenijo.

2. Zoper sklep je vložila Republika Slovenija, ki jo zastopa Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, dne 19. 11. 2014 pritožbo.

3. Pritožba je prepozna.

4. Na podlagi tretjega odstavka 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je treba pritožbo vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, če ni v zakonu drugače določeno. Na podlagi drugega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ je pritožba prepozna, če je bila vložena po preteku zakonskega roka zanjo. Če je vloga vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (prvi in drugi odstavek 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

5. Iz potrjene vročilnice o elektronski vročitvi pošiljke po ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ izhaja, da je bil sklep sodišča prve stopnje dne 29. 10. 2014 vročen Državnemu pravobranilstvu (na sedežu) v Ljubljani.

6. Državno pravobranilstvo v Ljubljani je po prejemu sklepa z dopisom z dne 29. 10. 2014 sodišču prve stopnje vrnilo sklep in navedlo, da naj ga sodišče vroči neposredno Državnemu pravobranilstvu, Zunanjemu oddelku v Novi Gorici, ki je pristojno za reševanje zadeve. Sodišče prve stopnje je nato izpodbijani sklep dne 12. 11. 2014 vročilo še Državnemu pravobranilstvu, Zunanjemu oddelku v Novi Gorici. Vendar pa je po oceni višjega sodišča potrebno šteti kot datum vročitve sklepa sodišča prve stopnje 29. 10. 2014, ko je bil sklep sodišča prve stopnje vročen Državnemu pravobranilstvu v Ljubljani, in ne 12. 11. 2014, ko je bil vročen Državnemu pravobranilstvu, Zunanjemu oddelku v Novi Gorici.

7. Državno pravobranilstvo, ki v tem izvršilnem postopku zastopa hipotekarno dolžnico Republiko Slovenijo, opravlja naloge iz svoje pristojnosti na sedežu in na zunanjih oddelkih (prvi odstavek 17. člena Zakona o državnem pravobranilstvu; v nadaljevanju ZDPra); sedež državnega pravobranilstva je v Ljubljani, zunanji oddelki pa so organizacijske enote državnega pravobranilstva, ki opravljajo naloge iz pristojnosti državnega pravobranilstva, če s tem zakonom ni drugače določeno (drugi in tretji odstavek 17. člena istega zakona). Na podlagi 15. člena ZDPra morajo sodišča in upravni organi v zadevah, v katerih državno pravobranilstvo zastopa subjekte iz 7. člena tega zakona, vročati vsa pisanja državnemu pravobranilstvu, ki je po 19. členu tega zakona pristojno za zastopanje. V drugem odstavku 15. člena ZDPra je predpisano, da vročitev, ki ni opravljena po prejšnjem odstavku, nima pravnega učinka.

8. Na podlagi prvega odstavka 19. člena ZDPra zastopa Republiko Slovenijo pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, ki je izdalo izpodbijani sklep, Državno pravobranilstvo (na sedežu) v Ljubljani. V obravnavanem primeru, ko je upnik med izvršilnim postopkom, in sicer dne 26. 5. 2006, predlagal poleg že dovoljenega sredstva še izvršbo na nepremičnino, z območja katastrske občine X, bo za vodenje izvršilnega postopka za to izvršilno sredstvo tudi v nadaljevanju izvršilnega postopka krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani in ne Okrajno sodišče v Tolminu. Tudi sicer je v tem izvršilnem postopku za odločanje o nadaljevanju izvršbe na v izreku navedeno nepremičnino zoper hipotekarno dolžnico pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani. Sodišče prve stopnje je namreč izdalo sklep o izvršbi opr. št. I 1999/06095 že dne 15. 12. 1999, nato pa je s sklepom z dne 4. 8. 2006 v zvezi s popravnim sklepom z dne 23. 3. 2007 sklenilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi, nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom (z izvršbo na nepremičnino). Upoštevajoč določbe 35. člena ZIZ, veljavne v času vložitve predloga za izvršbo oziroma predloga za nadaljevanje izvršbe, ne glede na to, ali upnik že v samem predlogu za izvršbo predlaga več sredstev in predmetov izvršbe ali to stori naknadno po tretjem odstavku 34. člena ZIZ, pride do atrakcije krajevne pristojnosti izvršilnega sodišča glede na prvo navedeno sredstvo izvršbe za odločitev o predlogu za izvršbo. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-E, Ur. l. RS, št. 115/2006 z dne 10. 11. 2006, ki velja od 25. 11. 2006) pa je bil dodan nov četrti odstavek 35. člena, na podlagi katerega postane, če upnik med izvršilnim postopkom predlaga za izvršbo poleg ali namesto že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbo na nepremičnine, za to izvršilno sredstvo izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu.

9. Glede na navedeno je bil tako izpodbijani sklep drugi dolžnici pravilno vročen dne 29. 10. 2014, ko je bil vročen Državnemu pravobranilstvu v Ljubljani, in ne 12. 11. 2014, ko je bil vročen Državnemu pravobranilstvu, Zunanjemu oddelku v Novi Gorici. Prva vročitev je bila namreč opravljena Državnemu pravobranilstvu v Ljubljani, ki je v skladu z 19. členom ZDPra pristojno za zastopanje dolžnice v tem izvršilnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani in kateremu se morajo po prvem odstavku 15. člena ZDPra vročati vsa pisanja.

10. Osemdnevni pritožbeni rok je tako iztekel v četrtek 6. 11. 2014. Druga dolžnica Republika Slovenija, ki jo zastopa državno pravobranilstvo, je vložila pritožbo po izteku zakonskega roka, saj je iz štampiljke Pošte ... na kuverti, s katero je Državno pravobranilstvo, Zunanji oddelek v Novi Gorici poslal pritožbo, razvidno, da jo je poslal 19. 11. 2014 po pošti kot priporočeno pošiljko.

11. Ker je pritožba hipotekarne dolžnice zoper sklep sodišča prve stopnje prepozna, jo je višje sodišče na podlagi 1. točke 365. člena v zvezi z drugim odstavkom 343. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, zavrglo.

12. Ne glede na navedeno pa višje sodišče dodaja, da pritožba hipotekarne dolžnice ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom, izdanim po uradni dolžnosti potem, ko je ugotovilo, da se je po zaznambi sklepa o izvršbi na nepremičnini pri tej nepremičnini kot lastnica vpisala Republika Slovenija, izvršbo glede te nepremičnine nadaljevalo zoper Republiko Slovenijo kot novo zemljiškoknjižno lastnico kot hipotekarno dolžnico. Zastavna pravica, ki je pridobljena z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino v zemljiški knjigi, učinkuje tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini (drugi odstavek 170. člena ZIZ). Ko pridobi novi lastnik s hipoteko obremenjeno nepremičnino, hkrati pridobi tudi položaj zastavnega dolžnika in z njim v izvršilnem postopku procesni položaj dolžnika. Tako je treba, upoštevajoč določila ZIZ, ki določajo, kdo je lahko dolžnik in ob kakšnih pogojih je po dovolitvi izvršbe dopustna sprememba osebe dolžnika, položaj novega lastnika kot dolžnika določiti z izdajo sklepa v skladu z določbo četrtega odstavka 24. člena ZIZ. Smiselna uporaba navedene določbe pri tem narekuje, da v primeru, ko pride do spremembe lastništva na predmetu izvršbe tekom izvršilnega postopka, vstopi njen novi lastnik v izvršbo glede tega predmeta izvršba kot (realni) dolžnik poleg dosedanjega dolžnika, ki ohrani položaj osebnega dolžnika. Izpodbijani sklep je po vsebini tak procesni sklep o nadaljevanju izvršbe na v izreku navedeno nepremičnino zoper hipotekarno dolžnico kot novo zemljiškoknjižno lastnico 1/6 nepremičnine in temelji na ugotovljenem zemljiškoknjižnem stanju. Pritožnica pa v pritožbi niti ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila vknjižba lastninske pravice opravljena z učinkom po zaznambi sklepa o izvršbi, kar je edino pravno pomembno dejstvo za odločitev o nadaljevanju izvršbe zoper hipotekarno dolžnico.

13. Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljnjem ugovornem postopku glede na navedbe hipotekarne dolžnice, da je nepremičnina, ki v naravi predstavlja rekonstruiran odsek državne ceste A. - B. in je bila predmet razlastitvenega postopka, javna cesta, ki je na podlagi drugega odstavka 3. člena Zakona o cestah javno dobro in izven pravnega prometu, odločiti, ali je izvršba na navedeni nepremičnini dovoljena.