Jedro

Če bi bile po PUP v danem območju novogradnje večstanovanjskih objektov dovoljene, bi moral PUP to izrecno določati in ker temu ni tako, ni mogoče dopustiti novogradnje večstanovanjskega objekta v danem območju, četudi je zemljišče komunalno opremljeno in četudi sedaj obstoječ poslovni objekt na svoj način kvari izgled soseske.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Izola zavrnila zahtevo tožeče stranke za izdajo gradbenega dovoljenja za rušitev obstoječega objekta in gradnjo večstanovanjskega objekta na parc. št. 313 k.o. …. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je skladno s projektno gradbeno dokumentacijo na parc. št. 313 k.o. ... poslovni objekt (nekdanja trgovina z živili in neživili) na naslovu A., etažnosti P, tlorisa L oblike, ki ga investitor zaradi dotrajanosti želi odstraniti in na njegovem mestu zgraditi nov večstanovanjski objekt z maksimalnimi tlorisnimi dimenzijami 14,95 x 17, 85 m, z etažnostjo P+2 in s kapaciteto 7 stanovanjskih enot. V nadaljevanju obrazložitve je navedeno, da mora pristojni upravni organ za gradbene zadeve, preden izda gradbeno dovoljenje, preveriti pogoje za izdajo le tega po določbah 66. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), med drugim tudi ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom. Pri preverjanju projekta pa je bilo ugotovljeno, da v njem navedena gradnja, na obravnavani lokaciji ni predvidena, kar pomeni, da projekt ni izdelan skladno s prostorskim aktom. Po družbenem planu Občine Izola se obravnavana lokacija nahaja v območju stanovanjskih zemljišč, v prostorski enoti TC 2/6, katere namenska raba je „poselitvena območja – oskrbne in storitvene dejavnosti, turizem, prometne površine, javna infrastruktura, stanovanja“. Prostorski akti, ki urejajo gradnjo v tem območju pa so prostorski ureditveni pogoji za vzhodno območje mesta Izola, po katerem lokacija leži v „območju II“, ki je kot izhaja iz 7. člena Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih, namenjeno stanovanjski, poslovno storitveni in izobraževalni dejavnosti, v njem pa je dovoljeno: -nadaljevanje vseh sedanjih dejavnosti, ki imajo obratovalno dovoljenje in so v skladu z značajem območja, - dograditev prostorov poklicne in srednje šole z ureditvijo zunanjega športnega igrišča in drugih zunanjih površin šole, - nadomestna gradnja objektov, - dozidave in nadzidave in rekonstrukcija obstoječih objektov ob Kosovelovi ulici, - rušenje motečih objektov, - rušenje dotrajanih objektov, - odstranitev neustreznih stavbnih delov in ograj, - spreminjanje namembnosti, - urejanje javnih površin, - sanacija, rekonstrukcija, gradnja in vzdrževalna dela na infrastrukturnih objektih in napravah, - drugi ukrepi in posegi za varstvo in izboljšanje okolja ter zagotavljanje standardnih bivalnih in delovnih pogojev. Iz navedenega sledi, da je na obravnavani lokaciji, to je parc. št. 313 k.o. ... dovoljeno: - nadaljevanje sedanje dejavnosti, če ima obratovalno dovoljenje, - nadomestna gradnja, -rušenje motečega objekta, - rušenje dotrajanega objekta, odstranitev neustreznih stavbnih delov, - spreminjanje namembnosti, - sanacija, rekonstrukcija, gradnja in vzdrževalna dela na infrastrukturnih objektih in napravah, -drugi ukrepi in posegi za varstvo in izboljšanje okolja ter zagotavljanje standardnih bivalnih in delovnih pogojev. To pa pomeni, da je na obravnavani lokaciji odstranitev dotrajanega objekta možna, ni pa možno zgraditi takega novega objekta, kot je predlagan v projektu, pač pa le nadomestni objekt, katerega obseg je v skladu z določbami ZGO-1 omejen na velikost in namembnost odstranjenega objekta. Kaj je nadomestna gradnja namreč natančno določa 123. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (ZGO-1B), po katerem nadomestna gradnja pomeni odstranitev obstoječega objekta in gradnjo novega objekta, namesto katerega pa se lahko postavi nov objekt, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu. Zaradi vsega povedanega ni mogoče ugotoviti skladnosti obravnavane gradnje z določbami Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih mesto-vzhod, saj na območju predvidene gradnje ni dovoljenja novogradnja pač pa le nadomestna gradnja objektov.

Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo št. 35108-118/2011/7-KJ z dne 1. 8. 2011 zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo.

Tožeča stranka v tožbi in dopolnitvam k tožbi navaja, da je upravni organ spregledal, da prostorski akt dopušča gradnjo na predmetni parceli, kot je opisana v projektni dokumentaciji. Pristojni organ je namreč predmetno gradnjo obravnaval kot nadomestno gradnjo, sama pa ves čas vztraja, da je na območju dopustna odstranitev objekta in na njegovem mestu nova gradnja, saj je to dopustno po 11. členu PUP mesto-vzhod, ki narekuje, da je v primeru odstranitve potrebno izvesti novo gradnjo, pod pogoji, kot jih določa Odlok. Poleg tega je utemeljenost dopustnosti gradnje izboljšana tudi z izboljšanjem okolja in bivalnih pogojev, kar izhaja tudi iz tega, da so s predvideno gradnjo soglašali vsi obvezni soglasodajalci. V nadaljevanju še navaja, da je Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za vzhodno območje mesta Izola, območje II, ki ga zasedajo stanovanjski objekti ob Kosovelovi in Žuštovičevi ulici, kompleks poklicne in srednje šole Pietro Copo, v katerega sodi tudi parc. št. 313 k.o. ..., nedorečen prav v delu, ki določa pogoje za gradnjo za nepremičnino, ki je predmet posega, zato je projektant utemeljil usklajenost gradnje z drugimi sestavnimi deli Odloka, navedenimi v 2. členu. Eden izmed sestavnih delov Odloka je inventarizacija obstoječega stanja z izhodišči urejanja, ki je sestavni del Odloka. Tako je bil v postopku priprave prostorskega akta, objekt na parc. št. 313 k.o. ... opredeljen kot pritlični (moteč) grajen provizorij, s katerim se zaključi strnjen niz stanovanjskih objektov. Glede na povedano je namembnost predvidene gradnje nedvomno skladna z določili Odloka, saj je območje II opredeljeno kot stanovanjsko območje, na parc. št. 313 k.o. ... pa se nedvomno nahaja neustrezen in dotrajan objekt. Iz tega tudi izhaja, da naveden poseg v prostor ne temelji na nadomestni gradnji temveč na odstranitvi dotrajanega objekta in gradnji novega v skladu z veljavnimi predpisi, kot je opredeljeno v drugem odstavku 11. člena Odloka. Ves čas postopka tudi opozarja na dovoljenost posega v prostor v skladu z 10. alineo 7. člena Odloka, ki dopušča posege za izboljšanje okolja, pogoje in soglasje k takemu posegu pa določa 27. člen Odloka. Navaja še, da je k predvidenemu posegu pridobila kulturnovarstvene pogoje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Koper, kasneje pa še kulturnovarstveno soglasje k predvidenemu posegu v prostor – rušitev obstoječega objekta in gradnja večstanovanjskega objekta na parc. št. 313 k.o. …. Glede na vse navedeno meni, da je gradnja na parc. št. 313 k.o. ... dopustna, le uporaba materialnega predpisa, kakor tudi sklep iz ugotovljenih dejstev, bi morala biti pravilno uporabljena, zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in vrne toženi stranki v ponoven postopek ter ji naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo, kot neutemeljeno zavrne.

K I. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. V obrazložitvi izpodbijane odločbe so podani pravilni razlogi za odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Na podlagi 66. člena Zakona o graditvi objektov mora pristojni upravni organ za gradbene zadeve, preden izda gradbeno dovoljenje, preveriti, ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom, ali je projekt izdelala pravna oziroma fizična oseba, ki je med izdelavo projekta izpolnjevala s tem zakonom predpisane pogoje za projektanta, ter ali je oseba, ki je navedena kot odgovorni projektant, med izdelavo projekta izpolnjevala pogoje za odgovornega projektanta, ali so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja, ali ima projekt predpisane sestavine in ali je bila opravljena revizija projektne dokumentacije, kadar je predpisana, ter ali so revidenti in odgovorni revidenti, ki so jo opravili, med revidiranjem izpolnjevali pogoje za revidenta in odgovornega revidenta, ali so dajatve in prispevki, določeni z zakonom, plačani oziroma so na drug zakoniti način izpolnjene investitorjeve obveznosti, ali ima investitor pravico graditi in ali iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta, če se gradi nov objekt ali če se objekt prizidava, nadzidava ali rekonstruira tako, da se zato spreminjajo osnovni parametri obstoječih priključkov oziroma se povečujejo zahteve v zvezi z njegovo komunalno oskrbo. Minimalna komunalna oskrba stanovanjske stavbe vključuje oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste, minimalna komunalna oskrba drugih objektov pa se določi glede na njihov namen. Če se minimalna komunalna oskrba zagotavlja tako, da se objekt, ki je predmet nameravane gradnje, priključuje na omrežje gospodarske javne infrastrukture, se kot dokazilo za to oskrbo šteje soglasje o priključitvi, iz katerega izhaja, da je v tej enoti urejanja zgrajena in izročena v upravljanje komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, potrebni za zagotovitev minimalne komunalne oskrbe, ki je predpisana v prejšnjem odstavku, pa tudi način, kako mora investitor izvesti priključek, da se bo lahko priključil na to infrstrukturo; pogodba o opremljanju, če se v skladu z njo sočasno z gradnjo zagotavlja opremljanje zemljišča s to infrastrukturo in iz katere izhaja tudi način, kako mora investitor izvesti priključek na to infrastrukturo; ali dokaz, da so komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, na katero se priključuje objekt, vključeni v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče in naslednje leto.

Tožeča stranka bi na komunalno opremljenem zemljišču s parc. št. 313 k.o. ... odstranila dotrajan obstoječ objekt, ki je bil nekoč poslovni prostor-Mini market, trgovina z živili in neživili, zgrajen v etažnosti P in tlorisni velikosti L, in na tem mestu zgradila nov večstanovanjski objekt v tlorisni velikosti 14,95 x 17,85 m, z etažnostjo P+2. V tem objektu bi bilo sedem stanovanjskih enot. Zemljišče sporne gradnje leži v prostorski enoti TC 2/6 v območju II, kjer posege v prostor ureja Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za vzhodno območje mesta Izola (Uradne objave Občine Izola št. 15/00, v nadaljevanju PUP). Po 7. členu PUP je v območju II, ki je namenjeno stanovanjski, poslovno-storitveni in izobraževalni dejavnosti, dovoljeno nadaljevanje vseh sedanjih dejavnosti, ki imajo obratovalno dovoljenje in so v skladu z značajem območja, nadalje je dovoljena dograditev prostorov poklicne in srednje šole z ureditvijo zunanjega športnega igrišča in drugih zunanjih površin šole, nadomestna gradnja objektov, dozidave in rekonstrukcije obstoječih objektov ob Kosovelovi ulici, rušenje dotrajanih objektov, odstranitev neustreznih stavbnih delov in odstranitve ograj, spreminjanje namembnosti, urejanje javnih površin, sanacije, rekonstrukcije, gradnja in vzdrževalna dela na infrastrukturnih objektih in napravah in pa dovoljeni so tudi drugi ukrepi in posegi za varstvo in izboljšanje okolje ter za zagotavljanje standardnih bivalnih in delovnih pogojev. Iz povedanega torej sledi, da je v navedenem območju možna dozidava in rekonstrukcija le ob Kosovelovi ulici, ne pa tudi ob ulici A. ob kateri stoji parcela št. 313 z obstoječim objektom. Na navedeni parceli pa je možna le nadomestna gradnja, ki pa je v skladu s 123. členom ZGO-1B omejena na velikost in namembnost odstranjenega objekta.

Na odločitev o stvari sami pa tudi ne vpliva Inventarizacija obstoječega stanja z izhodišči urejanja, ko to v tožbi navaja tožeča stranka. Inventarizacija obstoječega stanja z izhodišči urejanja je po 2. členu PUP sestavni del PUP in med drugim podrobno opisuje temeljne značilnosti danega območja. Čeprav je sedaj obstoječi poslovni objekt moteč, ker je v slabem stanju, pa na podlagi Inventarizacije obstoječega stanja v ničemer ni mogoče zaključiti, da je predlagana novogradnja večstanovajskega objekta, ki po navedbah tožeče stranke ne bi moteče vplivala na okolje, v danem območju dovoljen poseg v prostor, saj to v inventarizaciji obstoječega stanja z izhodišči urejanja, ni navedeno. Kot že rečeno, če bi bile po PUP v danem območju novogradnje večstanovanjskih objektov dovoljenje, bi moral PUP to izrecno določati in ker temu ni tako, ni mogoče dopustiti novogradnje večstanovanjskega objekta v danem območju, četudi je zemljišče komunalno opremljeno in četudi sedaj obstoječ poslovni objekt na svoj način kvari izgled soseske. Zato tožena stranka tudi s tovrstnimi ugovori ni mogla uspeti.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpdbijanega upravnega akta pravilen, odločba pa pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II. izreka: Ker je sodišče tožbo zavrnilo, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.