Jedro

Odločba o o dovolitvi pripravljalnih del – parcelacije, ki je bila izdana med postopkom razlastitve, v postopku evidentiranja parcelacije in evidentiranja urejenih mej zgolj nadomešča zahtevo lastnikov nepremičnine za uvedbo postopka in njihovo soglasje k parcelaciji. V ostalem je postopek evidentiranja urejene meje in parcelacije enak kot v primeru, če se uvede na zahtevo lastnika.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Ljubljana (v nadaljevanju prvostopenjski organ), je dne 14. 3. 2017 izdala izpodbijani akt, s katerim je združila zahteve A.A., B.B. in Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju MOL) za uvedbo postopka evidentiranja urejenega dela mej in parcelacij ter odločila, da se v katastrski občini ... kot urejeni evidentirajo deli mej parcel 120/10 s sosednjo parcelo 120/3 (1. točka izreka), 120/3 s sosednjo parcelo 120/9 (2. točka izreka) 120/12 s sosednjima parcelama 120/1 in 2564/39 (3. točka izreka) in da se v katastrski občini ... v postopku evidentiranja parcelacije ugotovijo spremembe, ki se nanašajo na ukinitev parcel 120/1, 120/3, 120/9, 120/10, 120/27 in 2564/39 in nastanek novih parcel 120/37, 120/38, 120/33, 120/34, 120/35, 120/36, 120/31, 120/32, 120/29, 120/30, 2564/40 in 2564/41 k.o. ... (4. točka izreka); da je grafični prikaz urejene meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiško katastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu (5. točka izreka) in da stroškov postopka ni (6. točka izreka).

2. V obrazložitvi navaja, da sta A.A. in B.B. vložila zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje in parcelacije kot zemljiškoknjižna lastnika nepremičnin 120/10, 120/27 in 2564/39 k.o. ... Zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja parcelacije, ki se je izvedla za namen razlastitve na parcelah 120/3, 120/1 in 120/9 k.o. ... in zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejenih delov meje med parcelo 120/3 in sosednjo parcelo 120/9 ter med parcelo 120/1 in sosednjima parcelama 120/12 in 2564/39 vse k.o. ..., je vložila razlastitvena upravičenka Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju MOL). Zahtevi je bil priložen elaborat, izdelan skladno z določbami Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru, iz katerega izhaja, da je bila lastnikom zemljišč, katerih meja se je urejala in lastnikom sosednjih parcel, zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Vse stranke so na mejni obravnavi podpisale izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje, z izjemo prve tožnice in drugega tožnika, ki se obravnave nista udeležila ter tretjega tožnika, C.C. in D.D., ki so odklonili podpis zapisnika. Prvostopenjski organ je opravil ustno obravnavo, po kateri je meja med parcelama 120/9 in 120/3 ostala sporna (konkretneje točka 15305). Zato je bil lastnikom poslan poziv, da naj začnejo sodni postopek za ureditev meje pred pristojnim sodiščem. Okrajno sodišče v Ljubljani je v zadevi N 409/2016 z dne 11. 11. 2016 pravnomočno odločilo, da se predlog za sodno določitev meje zavrne. Prvostopenjski organ je zato nadaljeval s postopkom. Ugotovil je, da se je parcelacija parcel 120/10, 120/27 in 2564/39 k.o. ... izvedla na način, kot so ga predlagali lastniki. Parcelacija parcel 120/3, 120/1 in 120/9 k.o. ... pa je skladna s pogoji, kot izhajajo iz pravnomočnih odločb Upravne enote Ljubljana o dovolitvi pripravljalnih del in izvedbenega načrta parcelacije iz Odloka o občinskem prostorskem načrtu MOL – izvedbeni del (v nadaljevanju OPN MOL). Soglasje lastnikov za to parcelacijo po šestem odstavku 48. člena ZEN ni potrebno, saj obseg parcelacije izhaja iz odločbe ter mu stranke lahko nasprotujejo le v postopku razlastitve. Šteje, da tudi ugovor prepozne izvedbe parcelacije ni utemeljen, saj ZEN ne določa rokov, v katerih so stranke dolžne predlagati uvedbo postopka.

3. Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil. Ugotavlja, da je prvostopenjski organ tožnika, ki sta na ustni obravnavi izrazila nestrinjanje z južno mejno točko 15305 in nestrinjanje s celotnim postopkom parcelacije, pravilno pozval k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje ter ga po pravnomočnosti sklepa N 409/2016 pravilno nadaljeval. Razlastitevni elaborat podjetja ... d.o.o. je skladen z izvedbenim načrtom parcelacije iz odloka OPN MOL. Parcelacija je bila pravilno izvedena na podlagi odločbe Upravne enote Ljubljana o dovolitvi pripravljalnih del, izdanih v okviru postopka razlastitve, saj po šestem odstavku 48. člena ZEN v tem primeru soglasje lastnikov z izvedeno parcelacijo ni potrebno. Glede očitkov, da prvostopenjski organ v postopek ni pritegnil lastnikov parcel 120/28 in 2268/1 na zahodni strani ter 2564/38 vse k.o. ... na vzhodni strani, odgovarja, da gre v tem delu za že urejene meje, na severni strani pa ureditev meja v tem obsegu tudi ni bila predmet obravnavanih zahtev. ZEN morebitnih rokov, v katerih bi bile stranke dolžne predlagati uvedbo postopka evidentiranja sprememb pri geodetski upravi, ne določa, zato parcelacija ne more biti prepozna.

4. Tožniki v tožbi odločitvi nasprotujejo. Navajajo, da je bil celoten postopek voden v nasprotju z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in predstavlja zlorabo pravice in poseg v pravico do zasebne lastnine. Izpodbijani akt je dolgovezen in nerazumljiv, izgublja se v citiranju zakonodaje, opisovanju postopka in nekontroliranemu ponavljanju. Odgovorom tožnikov je namenjena zgolj ena stran, ti odgovori pa so pavšalni, sprenevedajoči in zavajajoči. Iz trditve toženke, da je postopek razlastitve že pravnomočno zaključen, izhaja, da ne ve, za kaj pri stvari dejansko gre. Kajti če bi bil razlastitveni postopek pravnomočno zaključen, tega postopka ne bi bilo. Toženka je zaradi združevanja postopkov evidentiranja meje in parcelacije pritegnila mejaša s severo-zahoda in jugo-vzhoda, ki drug z drugim nimata ničesar skupnega, ni pa pritegnila mejašev s severo-vzhoda, ki direktno mejijo na novo ustvarjene parcele in bi zato morali biti subjekti parcelacije. Tako je nastala popolna zmeda, katere rezultat sta dve upravni odločbi, pri katerih se ne ve, za kaj gre in čemu je kdo v postopku udeležen. Toženka meša postopek evidentiranja meje s postopkom parcelacije, ne odgovori pa na temeljno vprašanje, ali ju je dopustno mešati. Prav tako ne odgovori, v čigavem interesu se izvaja parcelacija, ki jo zahtevajo A.A., B.B. in MOL. Vključitev zasebnih subjektov v postopek razlastitve, v katerem nimata kaj iskati, predstavlja zlorabo, vsekakor pa vse kaže na sum zlorabe in korupcije. Razlastitve ni mogoče izvesti v zasebnem interesu, ampak zgolj v javno korist. Izpodbijana odločba ni bila pravilno vročena pooblaščencu tožnikov, a bi morala biti. Izvedeni geodetski postopek pa je bil prekludiran. Rok 60 dni za izvedbo parcelacije, določen v odločbi št. 352-1/2014-22 z dne 21. 9. 2015 o dovolitvi pripravljalnih del, je bil za upravičenko MOL zavezujoč. Gre za šolski primer z odločbo določenega prekluzivnega roka. Toženka zadevo obrne, ko pojasnjuje, da ZEN kot materialnopravni predpis morebitnih rokov, v katerih so upravičene stranke dolžne predlagati uvedbo postopka evidentiranja sprememb pri geodetski upravi, ne določa. To je res in tega tožniki niso zanikali. Trdili so, da v konkretnem primeru ne gre za predlog evidentiranja sprememb pri geodetski upravi, ampak za kršitev roka za izvedbo pripravljalnih del – parcelacije, določenega s strani upravnega organa in v katerem je imel izvajalec pravico ta dela izvesti. Tožniki so bili zgolj v tem roku dolžni dopustiti toženki dejanja na svojih nepremičninah. Toženka je ta rok zamudila. Sodišču predlaga, da odločbo in sklep prvostopenjskega organa odpravi. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

5. Toženka je sodišču poslala upravne spise, ni pa odgovorila na tožbo.

6. Stranka z interesom v odgovoru na tožbo navaja, da v odločbi ni bilo odrejeno, da mora MOL v roku 60 dni po pravnomočnosti izvesti parcelacijo, temveč da mora v tem roku začeti s pripravljalnimi deli. Odločba je postala pravnomočna 2. 2. 2016, MOL pa je razlastitvenim zavezancem poslal vabilo na mejno obravnavo dne 30. 3. 2016, kar je znotraj 60-dnevnega roka po pravnomočnosti odločbe. S tem je aktivno pristopil k pripravljalnim delom v okviru svojih pooblastil, medtem ko na razpis in izvedbo mejne obravnave ni mogel vplivati. Ker so se tožniki na vse odločbe in sklepe pritoževali, je to zavleklo postopek parcelacije, s tem ravnanjem povzročen dolgotrajen postopek pa izkoriščajo v škodo toženke in MOL. Prav tako je potrebno upoštevati, da 60-dnevni rok ni zakonsko določen procesni rok, ampak instrukcijski, ki ga je določila uradna oseba. Da gre za instrukcijski rok, izhaja tudi iz tega, da odločba za primer zamude roka ne določa nobene sankcije. Ne glede na to pa je pooblaščenka MOL uradno osebo, ki je vodila postopek, obvestila, da mejna obravnava ne bo zaključena v 60 dneh po pravnomočnosti odločbe o dovolitvi pripravljalnih del. Prejela je odgovor, da v tem primeru ne gre za zakoniti procesni rok in njegov potek ne pomeni izgube pravice in zato pisno zaprosilo za podaljšanje niti ni potrebno. Predlaga zaslišanje te uradne osebe, ki lahko potrdi to komunikacijo, če bo sodišče to ocenilo kot potrebno.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnega spisa sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in skladna s predpisi. Strinja se z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega akta odločitev pojasnil prvostopenjski organ, in z razlogi, s katerimi je zavrnil pritožbene ugovore drugostopenjski organ, ter se nanje tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Zgolj v odgovor na tožbene navedbe pa dodaja:

9. ZEN v tretjem odstavku 28. člena določa, da se postopek evidentiranja urejene meje lahko uvede tudi na zahtevo državnih organov (...), če tako določa zakon. Po petem odstavku 48. člena ZEN pa lahko uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije, ki se izvaja zaradi razlastitve, zahteva razlastitveni upravičenec. V šestem odstavku 48. člena ZEN je predpisano, da mora v primeru, če se parcelacija izvede na podlagi akta državnega organa ali organa lokalne skupnosti, elaborat izkazovati skladnost izvedene parcelacije z načrtom parcelacije iz tega akta. Soglasje lastnikov s tako izvedeno parcelacijo ni potrebno.

10. Sodišče ugotavlja, da je bila MOL upravičena predlagati sporen postopek parcelacije zemljišč, ki so last tožnikov. Podlaga za vložitev zahteve za uvedbo postopka evidentiranja parcelacije in urejene meje sta prvi odstavek 101. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1) in na njegovi podlagi izdana pravnomočna odločba Upravne enote Ljubljana št. 352-1/2014-22 z dne 21. 9. 2015. Skladno s prvim odstavkom 101. člena ZUreP-1 lahko namreč upravna enota, ki odloča v razlastitvenem postopku, na podlagi predloga razlastitvenega upravičenca z odločbo dovoli izvedbo postopka za ureditev mej, parcelacije, merjenj, raziskav terena in drugih pripravljalnih del na nepremičninah predvidenih za razlastitev. S prej navedeno odločbo je Upravna enota Ljubljana dovolila izvedbo pripravljalnih del, parcelacije, odmere delov parcel št. 120/1 in 120/9 k.o. ...

11. Prvi odstavek 49. člena ZEN določa, da mora biti pred evidentiranjem delitve parcele urejen del meje, ki se je dotika novi del meje, ki nastane z delitvijo. Del meje, ki mora biti urejen pred evidentiranjem delitve parcele, je del meje iz drugega odstavka 27. člena tega zakona.

12. Ker se lastniki zemljišč na ustni obravnavi niso sporazumeli o poteku predlagane meje, niti o drugačnem poteku meje, je toženka dne 5. 7. 2016 tožnike skladno s prvim odstavkom 39. členom ZEN pozvala, naj začnejo sodni postopek ureditve meje. Iz sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani N 409/16 z dne 11. 11. 2016, ki je postal pravnomočen dne 7. 12. 2016, izhaja, da je sodišče predlog za sodno določitev meje pravnomočno zavrnilo, saj je ugotovilo, da ne gre za mejni spor v smislu določb SPZ, saj so bili udeleženci soglasni, da meja med njimi ni sporna, zlasti tudi ne v točki 15305. Dejansko so nasprotovali parcelaciji parcel, kar s potekom meje in sodnim urejanjem meje nima nobene povezave. Glede na pravnomočno zavrnjeno zahtevo za sodno določitev meje je toženka na podlagi šestega odstavka 39. člena ZEN pravilno nadaljevala postopek in evidentirala predlagano mejo kot urejeno.

13. Tožniki še ugovarjajo, da je rok 60 dni za izvedbo pripravljalnih del, ki je določen v odločbi 352-1/2014 - 22 z dne 21. 9. 2015 za izvedbo pripravljalnih del – parcelacije, zamujen. Zatrjujejo, da gre za prekluzivni rok, po izteku katerega, pravica razlastitvenega upravičenca do izvedbe parcelacije preneha. Postopka evidentiranja parcelacije, s katero se lastnik zemljišča, na katerem se izvaja parcelacija, ne strinja, glede na v zakonu predpisane formalnosti, v roku 60 dni ni mogoče izvesti. Pri tem 101. člen ZUreP-1 tudi ne daje pravne podlage za to, da upravni organ sploh določi rok, v katerem se (edino) sme izvesti pripravljalna dela. To, da omejevanje izvajanja pripravljalnih del z rokom, krajšim od postopka razlastitve, ni v skladu z zakonom, pa izhaja tudi iz same ureditve postopka razlastitve, ki je dvofazen. V prvi fazi upravni organ odloči o začetku postopka razlastitve (100. člen ZUreP-1) in v drugi fazi o sami zahtevi za razlastitev (102. člen ZUreP-1). Ker v vmesnem obdobju praviloma mine precej časa, zakon omogoča, da lahko upravni organ dovoli, da se v tem času opravljajo določena pripravljalna dejanja. Pravni položaj razlastitvenega zavezanca je zavarovan s tem, da mora razlastitveni upravičenec, če je zahteva za razlastitev v drugi fazi postopka zavrnjena, v skladu z zahtevami in pogoji iz 101. člena ZUreP-1 vzpostaviti prejšnje stanje. Tudi ZEN, kot pravilno ugotavlja toženka, ne določa roka, po katerem se postopek evidentiranja parcelacije in urejene meje ne bi smel (več) izvesti. Po presoji sodišča torej za določanje prekluzivnega roka za izvedbo parcelacije in drugih pripravljalnih dejanj, ki bi bil krajši kot traja sam postopek razlastitve, ni pravne podlage. Zato rok 60 dni, ki je določen v odločbi št. 352-1/2014 z dne 21. 9. 2015, za izvedbo pripravljalnih dejanj, po presoji sodišča ne more biti prekluziven in je tožbeni ugovor, da je parcelacija opravljena prepozno, neutemeljen.

14. Tožniki svojih očitkov o tem, da je postopek voden v nasprotju z določbami ZUP in predstavlja zlorabo, ne konkretizirajo. Tožba v tem delu vsebuje zgolj splošne trditve o nepravilnostih, pri čemer ni konkretno pojasnjeno, katera določila ZUP naj bi bila kršena. Po presoji sodišča do kršitev postopka ni prišlo, prav tako pa izpodbijana odločba vsebuje tiste elemente, ki jih mora vsebovati po prvem odstavku 214. člena ZUP. Drži trditev, da toženka povzema nekatere zakonske določbe o postopku parcelacije in ureditve meje, ki jih v konkretnem primeru ne bi bilo potrebno navajati, ker niso relevantne. Vendar to v konkretnem primeru vpliva zgolj na dolžino odločbe, ne pa na njeno pravilnost in zakonitost. Tudi sam postopek do izdaje odločbe je bil po presoji sodišča voden pravilno. Iz predloženega upravnega spisa je razvidno, da je MOL 22. 4. 2016 pri prvostopenjskem organu podala zahtevo za evidentiranje urejenega dela meje parcel 120/10 s parcelo 120/3, del meje parcele 120/3 s parcelo 120/9 in parcelacije parcel 120/1 in 120/9 vse k.o. .... Istega dne je bila na GURS vložena tudi zahteva za uvedbo postopka evidentiranja parcelacije 2564/39 k.o. ..., ki jo je vložil B.B. in zahteva za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje parcele 120/10 k.o. ... s sosednimi parcelami, ki jo je vložil A.A. Prvostopenjski organ je postopke združil na podlagi 130. člena ZUP, po katerem sme organ zadeve združiti, kadar se pravice in obveznosti strank opirajo na isto ali podobno dejansko stanje in isto pravno podlago, organ pa je za vse zadeve tudi stvarno pristojen. Soglasje strank za združitev postopkov po ZUP ni potrebno. Zato je ugovor tožnikov o neupravičenem združevanju postopkov neutemeljen. Tožniki tudi napačno štejejo, da so bili s tem zasebni subjekti vključeni v postopek razlastitve. Postopek namreč ni tekel in izpodbijani akt ni bil izdan v postopku razlastitve po ZUreP-1, ampak v postopku evidentiranja parcelacije in urejanja meje po ZEN. Kot je bilo že pojasnjeno, pravnomočna odločba o dovolitvi pripravljalnih del – parcelacije, ki pa je bila izdana med postopkom razlastitve, v postopku evidentiranja parcelacije in evidentiranja urejenih mej zgolj nadomešča zahtevo lastnikov nepremičnine za uvedbo postopka in njihovo soglasje k parcelaciji. V ostalem je postopek evidentiranja urejene meje in parcelacije enak kot v primeru, če se uvede na zahtevo lastnika. Z združitvijo postopkov toženka tudi ni posegla v pravice tožnikov; čeprav bi združene postopke vodila ločeno, bi bile ugotovljene iste meje in bi bila opravljena enaka parcelacija. V teku bi bilo le več postopkov, ki bi trajali dlje. Lastniki ostalih nepremičnin, ki mejijo na novonastale parcele niso bili pritegnjeni v postopek, ker so, kot ugotavlja toženka, te meje že urejene ali pa se novonastalih parcel ne dotikajo. Četudi temu ne bi bilo tako, bi po presoji sodišča pravna sredstva zoper tako ravnanje lahko uveljavljale le tiste osebe, katerih pravni interes bi bil z morebitno kršitvijo prizadet. Tožbeni očitek, da je zato nastala zmeda, ne drži, saj je iz elaborata jasno razvidno, katere parcele se ukinejo, katere parcele iz njih nastanejo in katere meje se urejajo. Jasno je tudi, da je bil na parcelah, last tožnikov, postopek parcelacije opravljen kot faza pripravljalno dejanje v postopku razlastitve. V primeru, če bo upravni organ zahtevo za razlastitev pravnomočno zavrnil, bo torej geodetska uprava na zahtevo razlastitvenega zavezanca odpravila odločbo o parcelaciji, predlagatelj razlastitve pa bo moral odpraviti vse posledice pripravljalnih del ali pa, če to ni mogoče, izplačati razlastitvenemu zavezancu odškodnino za vso dejansko škodo (tretji odstavek 101. člena ZUreP-1).

15. Izpodbijani akt res ni bil pravilno vročen pooblaščencu tožnikov, vendar zaradi tega ni nezakonit. Posledica napačne vročitve je namreč ta, da rok za pravno sredstvo z nepravilno izvedeno vročitvijo ni pričel teči, zato rok za vložitev pritožbe ne bi bil zamujen, četudi bi bila pritožba vložena po izteku 15-dnevnega roka od tedaj, ko so izpodbijani akt prejeli tožniki osebno.

16. Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno, je sodišče odločilo brez glavne obravnave (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

17. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.