Razkritje osebnih podatkov umrlega po 9. členu ZVOP-2 zakonitemu zastopniku upravičenca

Datum

04.04.2023

Številka

07121-1/2023/477

Kategorije

OP umrlih

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 20. 3. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje v zvezi z izvrševanjem tretjega odstavka 9. člena novega Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2). Zanima vas, kako ravnati v primeru, ko osebne podatke umrlega posameznika, v imenu otroka umrlega posameznika, zahteva otrokov zakoniti zastopnik, pri čemer je otrok že dopolnil 15 let in je tako že omejeno poslovno sposoben, in sicer:

-kako postopati v primeru, ko ugotovite, da je zahteva zakonitega zastopnika otroka, v imenu katerega zahteva podatke, v nasprotju z interesi umrlega posameznika in otroka, ki z zahtevo po posredovanju podatkov (najverjetneje) ni seznanjen;

-ali lahko upravljavec iz zasebnega sektorja v takšnih primerih zavrne zahtevo zakonitega zastopnika za posredovanje osebnih podatkov ali vsaj zahteva izjavo otroka, da ga pri tej zahtevi zastopa njegov zakoniti zastopnik.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Pojasnjujemo še, da se IP lahko dokončno opredeljuje do konkretnih primerov uveljavljanja pravic uporabnikov le v nadzornih postopkih, zato je spodnje mnenje le informativno in načelno. Poleg tega na podlagi našega zaprosila, z dne 28. 3. 2023 nismo prejeli vaših dodatnih pojasnil o konkretni zadevi.

Po mnenju IP otrok z dopolnjenim 15. letom starosti v vlogi zunanjega uporabnika osebnih podatkov sam uveljavlja pravico do pridobitve osebnih podatkov umrlega posameznika po 9. členu ZVOP-2, razen, če bi pridobitev podatkov bistveno vplivala na otrokovo življenje in njegovo življenje po polnoletnosti.

V primeru, da zaprosilo po 9. členu ZVOP-2 vloži zakoniti zastopnik otroka, ki je že dopolnil 15 let, je možno tako zahtevo zavrniti že iz razloga, ker bi to pravico delno poslovno sposoben otrok lahko uveljavljal samostojno. Enako velja, če otrok z zahtevo zakonitega zastopnika izrecno ne bi soglašal.

Tudi v primeru zahteve, ki bi jo vložil zakoniti zastopnik pred otrokovim 15-letom starosti, je zahtevo izjemoma možno zavrniti, če so podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo uveljavljanje zahteve prek zakonitega zastopnika v nasprotju z otrokovo koristjo.

Obrazložitev

Družinski zakonik (DU) v prvem in drugem odstavku 146. člena določa, da otrok, ki dopolni 15 let, lahko sam sklepa pravne posle, če zakon ne določa drugače; za sklepanje poslov, ki bistveno vplivajo na otrokovo življenje pred polnoletnostjo ali po njej, je potrebno dovoljenje staršev. V širšem smislu je treba med pravne posle šteti tudi uveljavljanje pravic na področju varstva osebnih podatkov, kamor spadajo tudi zakonske podlage za pridobitev osebnih podatkov s strani zunanjih uporabnikov. Pravni posel je lahko vsako dejanje, ki ima pravne učinke v nekem civilnopravnem, upravnopravnem ali drugem pravnem razmerju. Otroke zastopajo starši, razen če zakon določa drugače, pri čemer je otrok oseba, ki je mlajša od 18 let, če ni že pred tem pridobila popolne poslovne sposobnosti.

Če delno poslovno sposoben otrok (t.i. starejši mladoletnik med 15. in 18. letom starosti) samostojno uveljavlja neko pravico s področja varstva osebnih podatkov (npr. pravno podlago za pridobitev osebnih podatkov umrlega), to pomeni, da njegov zakoniti zastopnik ne more neodvisno od otroka uveljavljati iste pravice v imenu otroka. Pravica otroka in pravica zakonitega zastopnika se praviloma izključujeta. Za enostavne pravne posle (kamor lahko spada tudi uveljavljanje pravice iz 9. člena ZVOP-2, odvisno od vsebine zahtevanih podatkov) nadomeščanje volje otroka s strani zakonitega zastopnika odpade. Za uspešno uveljavljanje zahteve zakonitega zastopnika bi bilo potrebno soglasje ali pooblastilo otroka, vendar si upravljavec ni dolžan aktivno prizadevati, da ga pridobi od otroka. Le za pomembnejše pravne posle (torej tiste, ki bistveno vplivajo na otrokovo življenje pred polnoletnostjo ali po njej) otrok teh ne more sklepati samostojno oziroma so posli izpodbojni. Opozarjamo, da je presoja, ali gre v konkretnem primeru za enostavno zahtevo (samostojno uveljavljanje) ali pomembnejšo zahtevo (potrebno je soglasje staršev) po 9. členu ZVOP-2 odvisna od vsebine zahtevanih osebnih podatkov ter od tega, na koga se nanašajo, kar mora presoditi upravljavec.

Pri zakonitem zastopanju otrok, ki so mlajši od 15 let (t.i. mlajši mladoletniki) je po mnenju IP izjemoma možno, da upravljavec zahtevo zavrne, če bi glede na vsebino zahteve, vsebine razpoložljivih podatkov in druge okoliščine ugotovil, da bi bila lahko seznanitev v škodo otroka oziroma v nasprotju z njegovimi koristmi. Upravljavec bi se pri tem lahko skliceval na konvencijsko varstvo otrokovih pravic ter na načelo varstva otrokovih koristi iz Ustave RS in ter DZ. Pogojno je možno tudi subsidiarno sklicevanje na določbo 20. člena ZVOP-2, ki pod določenimi pogoji ureja možnost izjemne zavrnitve zahteve, ki jo v imenu otroka vloži zakoniti zastopnik na področju pravic iz 15. do 22. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (npr. pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, pravica do izbrisa osebnih podatkov itd.). Subsidiarno uporabo teh določb namreč predvideva tretji odstavek 3. člena ZVOP-2.

Opozarjamo, da je na posameznih pravnih področjih lahko določena posebna ureditev glede načina in pogojev uveljavljanja pravic otrok (npr. v zdravstvu in šolstvu).

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravil

mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav., samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka