Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSM sklep I Ip 85/2015

ECLI:SI:VSMB:2015:I.IP.85.2015 Civilni oddelek

ugovor zoper sklep o izvršbi plačilo terjatve prenehanje terjatve zaradi materialnopravnega pobota neprerekana dejstva stroški postopka
Višje sodišče v Mariboru
9. april 2015

Povzetek

Sodišče je delno ugodilo pritožbi dolžnice, ki je trdila, da je plačala znesek 52.172,00 SIT svoji pooblaščenki, kar je privedlo do pobotanja terjatev med njo in upnico. Sodišče je ugotovilo, da upnica ni prerekala dolžničinih trditev o plačilu, zato je sodišče prve stopnje napačno zavrnilo dolžničin ugovor. Sodišče je razveljavilo sklep o izvršbi in zavrnilo upničin predlog za izvršbo.
  • Pobotanje terjatev med upnico in dolžnicoAli je dolžnica pravilno pobotala svoje terjatve z upničinimi terjatvami in ali je s tem prenehala upničina terjatev?
  • Dokazovanje plačila dolžniceAli je dolžnica dokazala, da je plačala znesek 52.172,00 SIT svoji pooblaščenki in s tem izpolnila svoje obveznosti?
  • Utemeljenost pritožbeAli je pritožba dolžnice utemeljena in ali je sodišče prve stopnje pravilno presodilo o njenem ugovoru?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Upnica navedb dolžnice o plačilu upničinemu takratnemu pooblaščencu in opravljanem pobotu oziroma plačilu upničinih pravdnih stroškov dolžničini pooblaščenki namesto upnice ni prerekala. Upnica je navedla le, da je njen takratni pooblaščenec o plačilu in o pobotu ni obvestil, kar pa izhaja izključno iz njene sfere, torej iz razmerja med upnico in njenim takratnim pooblaščencem, medtem ko nasprotovanja dolžničinim trditvam ni izrazila. Ker neprerekanih dejstev ni treba dokazovati, zanje namreč velja enako kot za priznana dejstva po 214. členu ZPP, ki se v izvršilnem postopku uporablja na podlagi 15. člena ZIZ, bi sodišče prve stopnje moralo slediti trditvam dolžnice o plačilu zneska 52.172,00 SIT.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v zavrnilnem delu 1. točke izreka spremeni tako, da se ugovoru v celoti ugodi, sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru In 465/2014 z dne 15. 9. 2014 se v celoti razveljavi ter upničin predlog za izvršbo v celoti zavrne.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v 2. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom v 1. točki izreka ugovoru dolžnice delno ugodilo in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v M In 465/2014 z dne 15. 9. 2014 razveljavilo v delu, kjer je dovoljena izvršba za izterjavo dne 29. 10. 2002 plačanih 408,23 EUR (97.828,00 SIT) in izvršilni predlog v tem obsegu zavrnilo. V presežku je ugovor zavrnilo. V 2. točki izreka pa je zavrnilo dolžničin predlog za povrnitev izvršilnih stroškov z dne 6. 10. 2014. 2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje dolžnica, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Poudarja, da terjatev ne obstaja oziroma je prenehala. Sodišče prve stopnje je v pravdni zadevi II P 599/99 v sodbi z dne 19. 9. 2002 dolžnici naložilo obveznost plačila 150.000,00 SIT na račun upničinega tedanjega pooblaščenca, hkrati pa je upnici naložilo nasprotno plačilno obveznost v znesku 52.171,00 SIT za (delno) povračilo stroškov dolžničine pooblaščenke. Dolžnica je k ugovoru priložila materialni dokaz, to je blagajniški prejemek št. 58/02 z dne 4. 10. 2002, pravilni datum je 4. 11. 2002, iz katerega je razvidno, da je tedanji pooblaščenki, odvetnici M.A., namesto upnice plačala 52.172,00 SIT (sedaj 214,70 EUR). Sodišče prve stopnje je v tej zvezi zavzelo napačno stališče, da iz blagajniškega prejemka ni v zadostni meri razvidno, da se navedeno plačilo dejansko nanaša na upničino dolžnost plačila v znesku 52.171,00 SIT in zmotno zaključilo, da bi z navedenim plačilom dolžnica lahko zapirala svojo obveznost do svoje pooblaščenke, v preostanku 59.189,00 SIT, od skupno prisojenega stroška odvetniškega zastopanja. Bistveno je, da sta po navedeni sodbi stranki imeli druga proti drugi denarno terjatev in je zato dolžnica smela enostransko pobotati svojo terjatev s terjatvijo upnice, kar je tudi storila in na ta način poskrbela za prenehanje medsebojnih obveznosti. Dvom sodišča, če je dolžnica z blagajniškim prejemkom res poravnala obveznost upnice, bi bil upravičen le ob obstoju nasprotnega materialnega dokaza, iz katerega bi bilo razvidno, da je upnica to njeno obveznost poravnala sama. V zadevi namreč ni pomembno, na kakšen način je dolžnica poravnala preostanek stroškov, ki so bili priznani njeni takratni pooblaščenki. Za namen povračila neutemeljeno povzročenih izvršilnih stroškov, dolžnica prilaga dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je doslej utrpela že 46,57 EUR stroškov. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje, v okviru katerega naj sodišče prve stopnje pozove takratno pooblaščenko dolžnice, da se izjasni o prejetem plačilu in tudi o tem, ali je odvetnica od upnice prejela plačilo v skladu s pravnomočno sodbo.

3. Upnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v okviru utemeljenosti pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Po opravljanem preizkusu ocenjuje, da je sodišče prve stopnje, sprejelo materialnopravno napačno odločitev o delni zavrnitvi dolžničinega ugovora zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru In 465/2014 z dne 15. 9. 2014. 6. Dolžnici je bila kot toženi stranki z izvršilnim naslovom - s sodbo Okrajnega sodišča v M II P 599/99 z dne 19. 9. 2002 naložena obveznost plačila 150.000,00 SIT upnici kot tožeči stranki na račun njenega takratnega pooblaščenca. Hkrati pa je bila v tej sodbi upnici kot tožeči stranki naložena obveznost povrnitve pravdnih stroškov dolžnice kot tožene stranke v znesku 52.171,00 SIT. Dolžnica je v ugovoru podala trditev o tem, da je svojo obveznost po izvršilnem naslovu v celoti izpolnila, zato je terjatev prenehala ter priložila potrdila o plačilu. Dolžnica je pojasnila, da je obveznost poravnala tako, da je znesek dolžničinih stroškov, ki jih je pravdno sodišče naložilo v plačilo upnici, dolžnica namesto upnice plačala svoji pooblaščenki, v preostalem delu, torej razliko do prisojenega zneska 150.000,00 SIT pa je dolžnica nakazala upničinemu takratnemu pooblaščencu. Upnica navedb dolžnice o plačilu upničinemu takratnemu pooblaščencu in opravljanem pobotu oziroma plačilu upničinih pravdnih stroškov dolžničini pooblaščenki namesto upnice ni prerekala. Upnica je navedla le, da je njen takratni pooblaščenec o plačilu in o pobotu ni obvestil, kar pa izhaja izključno iz njene sfere, torej iz razmerja med upnico in njenim takratnim pooblaščencem, medtem ko nasprotovanja dolžničinim trditvam ni izrazila. Ker neprerekanih dejstev ni treba dokazovati, zanje namreč velja enako kot za priznana dejstva po 214. členu ZPP, ki se v izvršilnem postopku uporablja na podlagi 15. člena ZIZ, bi sodišče prve stopnje moralo slediti trditvam dolžnice o plačilu zneska 52.172,00 SIT namesto upnice pooblaščenki M.A., saj ni imelo nobenega razloga, da bi presojalo dokaz (blagajniški prejemek), ki ga je v potrditev svojih navedb izvršilnemu sodišču predložila dolžnica.

7. Ob tem pa sodišče druge stopnje le dodaja, da je tudi sicer iz dolžničinih ugovornih navedb razbrati, da je dolžnica dejansko opravila pobot terjatev, ki sta obstajali med upnico in dolžnico na podlagi iste sodbe pravdnega sodišča tako, da je upničinemu takratnemu pooblaščencu nakazala le razliko, torej znesek za kolikor je bila terjatev upnice večja od nasprotne terjatve dolžnice. Tako je dolžnico razumela tudi upnica, ki v odgovoru na ugovor govori o opravljenem pobotu terjatve v višini 52.172,00 SIT. Dolžnica je dejansko uveljavljala prenehanje upničine terjatve zaradi materialnopravnega pobotanja. Ob izpolnjenih pogojih iz 311. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ): istovrstnost, vzajemnost, likvidnost, zapadlost ter iztožljivost obeh terjatev, sta se terjatvi delno pobotali in je terjatev upnice delno prenehala. Pri tem pa dejstvo, kako je dolžnica razpolagala z zneskom, za katerega sta se terjatvi pobotali, če ga je namenila za plačilo pravdnih stroškov svoji pooblaščenki M.A., ki jih je bila dolžna plačati upnica, ni pomembno. Relevantno je le, da je preostalo upničino terjatev poravnala z nakazilom njenemu takratnemu pooblaščencu.

8. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ delno ugodilo pritožbi dolžnice in spremenilo sklep sodišča prve stopnje tako, da je njenemu ugovoru v celoti ugodilo, sklep o izvršbi v celoti razveljavilo in predlog za izvršbo v celoti zavrnilo.

9. Kljub spremembi odločitve o glavni stvari, pa sodišče druge stopnje pritožbo v delu, ko graja odločitev o zavrnitvi dolžničinega zahtevka za povrnitev izvršilnih stroškov z dne 6. 10. 2014, kot neutemeljeno zavrača. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje iz obvestila NKBM d.d. o neplačanih stroških z dne 3. 10. 2014 (priloga spisa B 2) ne izhaja, na katere izvršilne postopke se ti stroški nanašajo, oziroma da so nastali izključno zaradi predmetnega izvršilnega postopka, zato ni mogoče zaključiti, da gre za stroške, ki so bili potrebni za ta izvršilni postopek in jih je zaradi neutemeljene izvršbe dolžnici dolžna povrniti upnica. Stroški, ki jih upnica v pritožbi dodatno pojasnjuje ter navaja, da so nastali v višini 46,57 EUR ter zanje prilaga dokaze, ne predstavljajo pritožbenih stroškov, temveč se nanašajo na stroške, ki so nastali ob izdaji sklepa o izvršbi in bi jih dolžnica lahko pravočasno uveljavljala v postopku pred sodiščem prve stopnje, zato predstavljajo tovrstne pritožbene navedbe in priloženi dokazi nedovoljeno pritožbeno novoto v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

10. V presežku (glede odločitve o stroških) je zato sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko odločitev o zavrnitvi dolžničinega zahtevka za povračilo izvršilnih stroškov z dne 6. 10. 2014 (2. točka izreka prvostopenjskega sklepa).

11. Dolžnica povrnitve pritožbenih stroškov ni zahtevala, zato sodišče druge stopnje o teh ni odločalo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim, drugim in tretjim odstavkom 163. člena ZPP ter 15. členom ZIZ).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia