Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sicer drži, da sodišče prve stopnje o upnikovi zahtevi za povrnitev stroškov ni odločilo v roku osmih dni, kot je navedeno v devetem odstavku 38. člena ZIZ, vendar zaradi tega izpodbijana odločitev ni nepravilna. Ta rok je instrukcijski rok. Predstavlja napotilo sodišču, da naj v določenem roku opravi posamezno procesno dejanje. Nima nobenih prekluzivnih učinkov.
Nespoštovanje tega roka ne vodi do tega, da upnik ne bi bil upravičen do povrnitve teh stroškov oziroma da sodišče po poteku roka ne bi več smelo ali moglo odločiti o njegovi zahtevi za povrnitev stroškov.
I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da mora dolžnica v roku osmih dni povrniti upniku njegove izvršilne stroške v znesku 222,47 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Zoper ta sklepa se pritožuje dolžnica. Navaja, da odločitev ni skladna z določbo 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), po kateri mora sodišče o stroških odločiti v osmih dneh od prejema zahteve. Sodišče prve stopnje je upnikovo priglasitev stroškov prejelo 29. 10. 2023, o zadevi pa je odločilo šele 4. 4. 2024. Navaja še, da je prejemnica denarne socialne pomoči. Plačilo teh stroškov bi še dodatno zmanjšalo sredstva, s katerimi se preživlja.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sicer drži, da sodišče prve stopnje o upnikovi zahtevi za povrnitev stroškov ni odločilo v roku osmih dni, kot je določeno v devetem odstavku 38. člena ZIZ, vendar zaradi tega izpodbijana odločitev ni nepravilna. Omenjeni rok je instrukcijski rok. Predstavlja navodilo oziroma napotilo sodišču, da naj v določenem roku opravi posamezno procesno dejanje, in nima nobenih prekluzivnih učinkov. Nespoštovanje tega roka ne vodi do tega, da upnik ne bi bil upravičen do povrnitve teh stroškov oziroma da sodišče po poteku roka ne bi več smelo ali moglo odločiti o njegovi zahtevi za povrnitev stroškov. Nadalje pritožbeno sodišče razume stisko dolžnice, vendar slabo premoženjsko stanje prav tako ni razlog, zaradi katerega bi bila odločitev sodišča prve stopnje neutemeljena.
5. Ker niso podane niti kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).