Jedro

Ob zanesljivih ugotovitvah, izhajajočih iz dokaznega postopka opr. št. V K 38276/2018, da je bila pri transakcijah udeležena še tretja, neznana oseba in ob izpolnjenih zakonskih pogojih iz 156. člena ZKP, je pritožnik tudi spregledal pooblastilo sodišča v zvezi s pridobitvijo zaupnih podatkov in dokumentacije drugih oseb, za katere je mogoče utemeljeno sklepati, da so udeležene v finančnih transakcijah ali poslih osumljencev ali obdolžencev kot je bilo to v konkretnem primeru. Zato je bila izdaja obeh odredb in pridobitev dokazov na podlagi teh odredb zakonita, pridobitev podatkov o finančnem toku protipravno pridobljenih sredstev in ugotovitvi, komu so bila ta sredstva na podlagi fiktivnih računov v resnici nakazana, pa bistven podatek v kazenskem postopku opr. št. V K 38276/2018. Ob smiselni razlagi 20. točke odločbe Ustavnega sodišča Up-1006/13 pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodnik pri izdaji obeh odredb v kazenskem postopku, opr. št. V K 38276/2018 za potrebno ocenil pridobitev zaupnih finančnih podatkov, ob oceni, da bi utegnili biti dokaz v kazenskem postopku in potrebnih zaradi zasega predmetov ali zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi oziroma premoženja v vrednosti premoženjske koristi.

Pritožbeno sodišče kot brezpredmetne zavrača tudi pritožnikove navedbe o nezakonitosti izdanih odredb, podkrepljene z vsebino načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. VS 031166 z dne 17. 12. 1991, glede na dejstvo, da tedaj veljavni Zakon o kazenskem postopku, na katerega se citirano načelno pravno mnenje nanaša, v 156. členu ni urejal pogojev za izdajo odredb za pridobitev finančnih podatkov temveč le pogoje za opravo posameznih preiskovalnih dejanj.

Izrek

Pritožba zagovornikov obtoženega se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče predlog za izločitev dokazov zavrnilo kot neutemeljen kot to izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.

2. Zoper sklep so vložili pritožbo zagovorniki obtoženega iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v odločanje prvostopenjskemu sodišču. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po presoji razlogov izpodbijanega sklepa, pritožbenih navedb ter spisovnih podatkov, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev prvostopnega sodišča pravilna in zakonita.

5. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvam prvostopenjskega sodišča, da obe odredbi, ki ju je razpravljajoči sodnik izdal v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. V K 36587/2015, zadostujeta zakonskim zahtevam po 156.člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in vsebujeta vse obvezne sestavine ter sta tudi ustrezno obrazloženi, kar je prvostopenjsko sodišče pravilno in podrobno pojasnilo v točkah 10 in 13-15 izpodbijanega sklepa. Razpravljajoči sodnik je v obeh sodnih odredbah z dne 26.10.2016 in 21.3.2017, obrazložil zaradi katerih razlogov so izpolnjeni pogoji za poseg v ustavnopravno varovano dobrino do tajnosti bančnih podatkov in komitentov. Obrazloženi sodni odredbi pomenita bistven del poštenega postopka, ki ga zagotavljajo 22.člen, prvi odstavek 23. člena in 29.člen Ustave.1

6. Neutemeljena je graja pritožnikov, da je prvostopenjsko v točki 12 izpodbijanega sklepa zagrešilo absolutno bistveno kršitev kazenskega postopka, ker je ob pravilni oceni, da je bil dosežen dokazni standard razlogov za sum po 156. členu ZKP, z izdajo odredb po 156.členu ZKP dne 26. 10. 2016 in 21. 3. 2016, ob dne 23. 9.2016 sprejetem dokaznem predlogu državnega tožilca v kazenski zadevi opr. št. V K 36587/2015 za pridobitev dokumentacije pri Posojilnici v zvezi z nakupom prednostnih delnic D., odredilo pridobitev te dokumentacije.

V kazenskem postopku opr. št. V K 38276/2018 je bilo namreč ugotovljeno, da je bila poleg obtoženih A. A., B. B. in C. C. domnevno udeležena tudi tretja, neznana oseba, ki naj bi Posojilnici dala nalog za nakup prednostnih delnic D. v septembru leta 2008 in kdo je dal Posojilnici nalog za prodajo prednostnih delnic D., še istega dne.

7. Ob zanesljivih ugotovitvah, izhajajočih iz dokaznega postopka opr. št. V K 38276/2018, da je bila pri transakcijah udeležena še tretja, neznana oseba in ob izpolnjenih zakonskih pogojih iz 156.člena ZKP, je pritožnik tudi spregledal pooblastilo sodišča v zvezi s pridobitvijo zaupnih podatkov in dokumentacije drugih oseb, za katere je mogoče utemeljeno sklepati, da so udeležene v finančnih transakcijah ali poslih osumljencev ali obdolžencev kot je bilo to v konkretnem primeru. Zato je bila izdaja obeh odredb in pridobitev dokazov na podlagi teh odredb zakonita, pridobitev podatkov o finančnem toku protipravno pridobljenih sredstev in ugotovitvi, komu so bila ta sredstva na podlagi fiktivnih računov v resnici nakazana, pa bistven podatek v kazenskem postopku opr. št. V K 38276/2018. 8. Pritožbeno sodišče zavrača tudi navedbe pritožnika o neobrazloženosti odredb po 156. členu ZKP, ker ocenjuje, da je sodnik, ki je izdal izpodbijani odredbi z dne 26. 10. 2016 in 21. 3. 2017 konkretno pojasnil, na podlagi česa ocenjuje, da so podani razlogi za sum, da naj bi neznana oseba storila oziroma sodelovala pri storitvi kaznivega dejanja, ki se je očitalo obtoženim A. A., B. B. in C. C. Ob smiselni razlagi 20. točke odločbe Ustavnega sodišča Up-1006/132 je sodnik ocenil, pritožbeno sodišče pa se tej oceni pridružuje, ker je pravilna, da je bila določena oseba, ki sicer ni bila osumljenec, udeležena v finančnih transakcijah in poslih obtoženih A. A., C. C. in B. B. Prav tako pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodnik pri izdaji obeh odredb v kazenskem postopku, opr. št. V K 38276/2018 za potrebno ocenil pridobitev zaupnih finančnih podatkov, ob oceni, da bi utegnili biti dokaz v kazenskem postopku in potrebnih zaradi zasega predmetov ali zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi oziroma premoženja v vrednosti premoženjske koristi.

9. Pritožbeno sodišče kot brezpredmetne zavrača tudi pritožnikove navedbe o nezakonitosti izdanih odredb, podkrepljene z vsebino načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. VS 031166 z dne 17. 12. 1991, glede na dejstvo, da tedaj veljavni Zakon o kazenskem postopku3, na katerega se citirano načelno pravno mnenje nanaša, v 156. členu ni urejal pogojev za izdajo odredb za pridobitev finančnih podatkov temveč le pogoje za opravo posameznih preiskovalnih dejanj.

10. Ker so torej navedbe pritožnikov neutemeljene in ker pritožbeno sodišče prav tako ni zaznalo kršitev, na katere mora, v skladu z določbo petega odstavka 402. člena ZKP paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

1 Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. V Kp 1356/2016 z dne 27.8.2019 2 Odločba Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up-1006/2013 z dne 9.6.2013 3 Zakon o kazenskem postopku-77, Ur. l. SFRJ 4/1977 in drugi