- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sodba I Cpg 120/2000
ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CPG.120.2000 Gospodarski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Tožena stranka ni navedla pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi izpodbijala utemeljenost in višino tožbenega zahtevka.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba (1. in 3. točka izreka) sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo skrčenemu zahtevku za plačilo 1.317.952,90 SIT z zamudnimi obrestmi od 30.9.1996 (vložitve tožbe) dalje in je zato sklep o izvršbi v tem obsegu vzdržalo v veljavi ter toženi stranki naložilo v plačilo 55.207,50 SIT pravdnih stroškov. Proti tej sodbi se tožena stranka pritožuje in trdi, da tožeči stranki ne dolguje zneska v višini, ki je naveden v izpodbijani sodbi. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki odgovora na pritožbo ni vložila. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da tožena stranka ni v celoti izpolnila pogodbenih obveznosti po pogodbi opr. št. I - III/94 z dne 17.11.1994 in da je tožeča stranka glede na obseg izvedenih del toženi stranki preveč plačala 1.914.343,40 SIT. Na podlagi teh dejstev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da terjatev tožeče stranke do tožene stranke, potem ko je tožeča stranka tožbo delno umaknila, znaša 1.317.952,90 SIT. Sodišče je namreč pravilno zaključilo, da tožena stranka v pravdi ni navedla pravno pomembnih dejstev niti glede utemeljenosti zahtevka, niti ni navedla pomembnih dejstev, s katerimi bi izpodbijala trditve in dokaze tožeče stranke o višini tožbenega zahtevka. Tudi v pritožbi tožena stranka ne pove, iz katerih razlogov višina zahtevka naj ne bi bila pravilna in za koliko naj bi bila terjatev tožeče stranke previsoka. Tako so tudi pritožbene trditve prepavšalne, da bi jih sploh bilo mogoče preizkusiti. Na podlagi ugotovljenih dejstev pa je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo, ko je zahtevku ugodilo. Sodišče druge stopnje pa tudi ni našlo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo tožene stranke zavrnilo in na podlagi 368. člena ZPP potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.