Jedro

Pogoj za gradnjo pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov na kmetijskih zemljiščih je obstoj kmetije oziroma stavbnih zemljišč kmetije. Stavbno zemljišče je zemljišče, ki je s prostorskimi akti namenjeno graditvi objektov. Stavbno zemljišče kmetije tako v bistvu predpostavlja tudi obstoj nekega objekta te kmetije. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti pa morajo biti namenjeni tej kmetiji oziroma njeni kmetijski dejavnosti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevek tožnice za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt, betonsko korito za namakanje in druga podobna kmečka opravila, na parceli št. 1179/6 k.o. ... V obrazložitvi je navedel, da iz primerjave grafike iz GIS Vrhnika, grafike elaborata lokacijske preveritve in dokumentacije k vlogi izhaja, da je lokacija objekta umeščena tako na območje "A - površine razpršene poselitve" to je v območju stavbnih zemljišč kot na območje "K1 najboljša kmetijska zemljišča", zato je treba zahtevek presojati tako po določilu 113. člena kot po določilu 114. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Vrhnika (Odlok o OPN). Ni pa v zadevi sporno, da predvidena gradnja pomeni gradnjo pomožnega kmetijsko gozdarskega objekta, ki ga je v skladu s 7. členom Uredbe o razvrščanju objektov (Uredba) uvrstiti med nezahtevne objekte. Odlok o OPN določa dopustnost gradnje pomožno kmetijskih gozdarskih objektov v drugem in tretjem odstavku 34. člena OPN. Gradnja nameravanega objekta po določbah Odloka o OPN ni dovoljena. Kmetijsko gospodarstvo tožnice ni kmetija, zaradi katere bi bila gradnja pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov dovoljena. Kot obstoječo kmetijo navaja kmetijo na B., ki pa je kot kmetijsko gospodarstvo vpisana na drugo fizično osebo, zato ni mogoče šteti, da gre za kmetijo investitorke - tožnice. Da bi imela tožnica kmetijo, ne izhaja tudi iz dokazil, ki jih prilaga, registriranega čebelnjaka ter odločb o dodelitvi nepovratnih sredstev za projekt, saj ta sredstva niso prihodki KMG iz ukvarjanja s kmetijsko dejavnostjo.

2. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zavrnil, ter soglaša z razlogi prvostopenjskega organa, da je objekt uvrščen, glede na predloženo dokumentacijo tako na območje A kot na območje K1 za obe lokaciji pa tožnica ne izpolnjuje pogojev iz 34. člena Odoka o OPN.

3. Tožnica izpodbija odločbo in v tožbi navaja, da je občina Vrhnika kot mnenjedajalec kršila postopek, saj bi morala vlogo vsakega investitorja obravnavati ločeno in ne v enem mnenju. Prvostopenjski organ pa se na mnenje ne bi smel opreti. Objekt izpolnjuje pogoje za gradnjo tako na zemljiščih A kot K1. Utemeljuje, da bi bila gradnja objekta možna tako v skladu z drugim odstavkom 34. člena kot tretjim odstavkom 34. člena Odloka o OPN ter se sklicuje na 3.ča člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZkmeZ-1). Toženka bi morala pogoje iz teh določb obravnavati ločeno in ne komulativno. Tožnica bi glede na 113. člen Odloka o OPN na površinah rezpršene poselitve A lahko gradila pomožno kmetijski gozdarski objekt. Poudarja, da tretji odstavek 34. člena OPN Vrhnika ne določa, da bi morala biti gradnja pomožnega kmetijsko gozdarskega objekta potrebna za obstoječo kmetijo, pač pa določa le količino zemljišč. To pa je tožnica izkazala z zakupom parcele št. 1179/6 k.o. ..., v velikosti 19.245 m², kar je več kot 1 ha kmetijskih zemljišč. Organu očita, da je zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja napačno zavrnil, ker je zahteval komulativno izpolnjevanje pogojev iz drugega in tretjega odstavka 34. člena Odloka o OPN. Organ se na negativno mnenje ne bi smel opreti. Poudarja, da 34. člen OPN ne v drugem ne v tretjem odstavku ne zahtevata, da ima zakupnik sedež na območju zakupljenih zemljišč v smislu kmetije, in da na območju stavbnih zemljišč te kmetije ni več možnosti za postavitev takih objektov. Organa tudi nepravilno zaključujeta, da tožnica ni izkazala, da ima delujočo kmetijo in da je gradnja objekta potrebna za delovanje kmetije tožnice ter da gre za kmetijsko gospodarstvo brez zemljišč v uporabi. Navedeno je dokazovala z izpisom iz RKG, zbirno vlogo in registriranim čebelnjakom. Toženka se ni opredelila do projekta Travniki sadovnjaki ter da je tožnica vodilni partner projekta Podporni organizmi. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo prvostopenjskemu organu v ponovnih postopek, zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je poslala upravne spise v zadevi.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Predmet presoje v upravnem sporu je odločitev organa, ki je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt. V zadevi ni sporno, da je predmet zahteve pomožni kmetijsko gozdarski objekt, ki sodi med nezahtevne objekte. Uvodoma pa je sporno, kje naj bi se ta objekt postavil, le na območju "A - površine razpršene poselitve", ki je območje stavbnih zemljišč ali tudi na območju "K1 - območje najboljših kmetijskih zemljišč". Vendar tudi, kolikor je gradnja umeščena le na območju A, kot tožnica zatrjuje, ni dovoljena, kot je pravilno odločil organ prve stopnje in tožničino zahtevo zavrnil, ker za postavitev objekta niso izkazani pogoji, ki jih določa Odlok o OPN, kar bo sodišče obrazložilo v nadaljevanju.

7. Člen 113 Odloka o OPN, ki ureja "površine razpršene poselitve A", kot 114 člen "najboljša kmetijska zemljišča K1", dovoljujeta gradnjo pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov le pod pogoji iz 34. člena, kar ni sporno, sporno pa je ali tožnica te pogoje izpolnjuje.

8. V času izdaje izpodbijane odločbe veljavni Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) je v točki b) prvega odstavka 3.č člena določal, da lahko lokalna skupnost v prostorskem aktu na območjih kmetijskih zemljišč dopusti gradnjo enostavnih in nezahtevnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov v skladu z uredbo, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, razen kleti in vinske kleti. Nadalje je 3.ča člen ZKZ določal,1 da lahko ne glede na zakon, ki ureja graditev objektov, staje in pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, ki so po predpisu, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, nezahtevni objekti, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, na kmetijskem zemljišču gradi investitor, ki ima v lasti oziroma zakupu: a) najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine, ali b) najmanj 5.000 m2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade.

9. Pri tem je bilo v četrtem odstavku 3.č člena ZKZ določeno, da lahko lokalna skupnost v prostorskem aktu za gradnjo pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov iz točk b), ki so po predpisu, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, nezahtevni objekti, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, predpiše strožje pogoje kot so določeni v 3.ča členu tega zakona glede zahtevanih površin kmetijskih zemljišč, ki jih mora izpolnjevati investitor, da lahko gradi na kmetijskem zemljišču. 10. Zakonodajalec je, ker je prostorsko planiranje izvirna pristojnost občine, slednjim prepustil, da določijo dodatne pogoje glede na značilnosti prostora, ki je predmet konkretnega urejanja. Pri tem tudi iz obrazložitve predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah ZKZ-E izhaja namen zakonodajalca, da bo po predlagani ureditvi lokalna skupnost za gradnjo objektov in posegov v prostor na kmetijskih zemljiščih lahko predpisala _tudi dodatne pogoje in kriterije_, ki jih bo moral izpolnjevati investitor za gradnjo na kmetijskem zemljišču. Navedeno po razlagi zakonodajalca pomeni, da bo investitor za gradnjo npr. staje moral izpolnjevati pogoj glede zahtevanih površin kmetijskih zemljišč, določen z ZKZ, ali pogoj glede zahtevanih površin kmetijskih zemljišč, določen s prostorskim aktom (le v primeru, da se bo občina odločila, da predpiše strožje pogoje glede zahtevanih površin kmetijskih zemljišč), _ter ostale pogoje, ki jih bo predpisala občina s prostorskim aktom_ in izhajajo iz prostorske zakonodaje. Dodatne pogoje in kriterije bo lahko lokalna skupnost predpisala za vse objekte, ki jih je dopustno načrtovati na kmetijskih zemljiščih, razen za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.2

11. Občina Vrhnika je skladno z zakonskim pooblastilom v Odloku o OPN Vrhnika določila pogoje za izgradnjo pomožno kmetijsko - gospodarskih objektov. Tako je po drugem odstavku 34. člena dovoljeno graditi pomožne kmetijsko-gozdarske objekte v območjih namenske rabe SK, A in IK ter v drugih območjih stavbnih zemljišč, če gre za potrebe delovanja obstoječe kmetije. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti se lahko gradijo tudi v območju namenske rabe K1, K2 in G, in sicer _v 30 m pasu, ki obkroža območje stavbnih zemljišč kmetije,_ pod pogojem, da na območju stavbnih zemljišč kmetije, zaradi premajhne razpoložljive površine, takšnega objekta ni mogoče zgraditi. Po tretjem odstavku tega člena pa je pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, ki so po predpisu, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, nezahtevni objekti, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade, opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, dopustno graditi tudi na območjih namenske rabe K1 in K2 _izven 30 m pasu, ki obkroža območje stavbnih zemljišč kmetije,_ pod pogojem, da ima investitor gradnje v lasti oziroma zakupu: (1) najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine, ali (2) najmanj 5.000 m2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade (tretji odstavek).3

12. Tožničin objekt naj bi se gradil na območju A oz. K1, zato je organ za presojo prostorskih pogojev za gradnjo pravilno izhajal iz 34. člena Odloka o OPN in ugotovil, da za postavitev objekta na obeh območjih tožnica ne izpolnjuje pogojev iz prostorskega akta in je tožničino zahtevo na podlagi 43. člena GZ pravilno zavrnil. Tožnica ni izkazala, da je gradnja objekta potrebna za obstoječo kmetijo. Tudi ni izkazala, da razpolaga s kmetijo s stavbnimi zemljišči. 13. Tožnica je uveljavljala, da se nameravana gradnja nahaja v 30 metrskem pasu od stavbnih zemljišč kmetije, vendar se je pri tem sklicevala na zemljišča B., ki so last C. C., na katerih se nahaja t.i. izvorno območje stavbnih zemljišč in ne na kmetijo, oziroma stavbna zemljišča, ki bi bila njena last. 14. To, da tožnica nima kmetije, je organ utemeljil s tem, da je tožničin KMG s koordinatami KMG MID št. ... vpisan na naslovu kot kmetijsko gospodarstvo KMG MID ... (C. C.). Zemljišče parc. št. 1179/6 k.o. ..., katerega zakupnica je tožnica, ne izkazuje kmetije. Nepovratna sredstva iz projektov niso prihodki kmetijskega gospodarstva v smislu ukvarjanja z dejavnostjo. Zato tožnica s samim evidentiranjem kot nosilke v RKG in s čebelnjakom ne more izkazati obstoja kmetije. Nepovratna sredstva, ki jih prejema niso prihodki kmetijskega gospodarstva v smislu ukvarjanja s kmetijsko dejavnostjo, kot izhaja iz 3. in 4. člena Zakona o kmetijstvu (ZKme-1). Evidentiranje kmetijskega gospodarstva v RKG, brez zemljišč v uporabi, izkazuje zgolj, da gre za KMG, ki šele nastaja.

15. Tožnica temu ugovarja, češ da 34. člen OPN ne omejuje možnosti gradnje pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na več let delujoča KMG. Trdi, da ima delujočo kmetijo, saj iz RKG izhaja, da ima KMG z lokacijo, podano v koordinatah, ter ima v uporabi površine. Da gre za delujoče KMG, po njenem prepričanju izhaja iz zbirne vloge, da je v register vpisan čebelnjak in projekta, v okviru katerega ima odobreno financiranje. Ne strinja se s stališčem, da delovanje na podlagi projektov ne pomeni ukvarjanja s kmetijsko dejavnostjo oziroma meni, da to v odločbi ni pojasnjeno.

16. V 15. točki 19. člena Odloka o OPN je določeno, da je kmetija KMG, kot je določeno v predpisih s področja kmetijstva. Sodišče pa se strinja s presojo toženke, da iz teh predpisov ne izhaja, da že sam vpis v RKG dokazuje tudi obstoj kmetije. V 141. členu ZKme-1 je namreč določeno, da se v RKG vpišejo nosilci, ki izpolnjujejo _vsaj enega izmed naslednjih pogojev_: 1.da so v skladu s predpisi zavezanci za vpis v zbirke podatkov z delovnega področja ministrstva; 2. da uveljavljajo finančne podpore po tem zakonu ali kakršne koli druge ukrepe kmetijske politike; 3. da so za opravljanje kmetijske dejavnosti vpisani v uradne evidence ali registre po drugih predpisih; 4. da imajo v uporabi: - najmanj 1 hektar zemljišč, ki po evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč sodijo med kmetijska zemljišča, ali - najmanj 0,1 hektarja oljčnikov ali - najmanj 0,2 hektarja intenzivnega sadovnjaka ali 0,1 hektarja jagodičja ali lupinarja ali - najmanj 0,05 ha vinograda ali - hmeljišče; 5. tržijo pridelke, ki jih pridelujejo (prvi odstavek). Podatki iz RKG se uporabljajo za izvajanje ukrepov kmetijske politike, za spremljanje stanja kmetijstva za obveščanje in informiranje v zvezi z vpisanimi podatki in ukrepi kmetijske politike, za načrtovanje kmetijske politike, za izvajanje ukrepov v skladu z zakonom, ki ureja promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov, in za druge namene, če je tako določeno z zakonom (drugi odstavek).

17. Kmetija pa je (tista) _oblika kmetijskega gospodarstva,_ kjer se nosilec in člani ali članice kmetije ter zaposleni _ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo_ (4. člen ZKme-1). Za kmetijo kot obliko KMG je torej relevantno, da je "delujoča", tj. da se njeni člani ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Ukvarjanje s kmetijsko dejavnostjo po presoji sodišča predpostavlja tudi prihodke iz te dejavnosti.

18. Po presoji sodišča je toženka pravilno štela, da prihodki, ki jih tožnica prejema iz sredstev projektov, ne predstavljajo prihodkov KMG iz kmetijske dejavnosti. Ne drži niti, da tega ni utemeljila. V izpodbijani odločbi je pojasnila, da prejemanje teh sredstev ni upoštevno zato, ker ne gre za prihodke iz ukvarjanja s kmetijsko dejavnostjo, kot ta izhaja iz 3. in 4. člena ZKme-1. Kmetijska dejavnost pa _je gospodarska panoga, ki obsega pridelovanje kmetijskih rastlin oziroma živinorejo ter storitve za rastlinsko pridelavo oziroma živinorejo_, razen veterinarskih storitev, in dejavnosti, ki so v predpisih, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, navedene pod "01.1 Pridelovanje netrajnih rastlin", "01.2 Gojenje trajnih nasadov", "01.3 Razmnoževanje rastlin", "01.4 Živinoreja", "01.5 Mešano kmetijstvo" in "01.6 Storitve za kmetijsko proizvodnjo in priprava pridelkov" (1. točka prvega odstavka 3. člena Zkme-1). Tožnica pa ni niti zatrjevala, da naj bi se na njenem KMG opravljala katerokoli od teh dejavnosti. To, da izvaja kmetijsko dejavnost, naj bi bilo izkazano s tem, da je oddala zbirno vlogo in s tem, da prejema nepovratna sredstva iz projekta. Vendar s temi prihodki ni mogoče dokazati, da se na registriranem KMG opravlja katera od kmetijskih dejavnosti, kot to gospodarsko dejavnost definira 3. člen ZKme-1. Tega ne dokazuje niti registrirano stojišče čebel. 19. Kar se tiče ugovora tožnice, da ima zemljišče v uporabi, pa sodišče pojasnjuje, da za pravilno uporabo tretjega odstavka 34. člena Odloka o OPN, ne zadostuje, da ima investitor (zgolj) v lasti ali zakupu določeno površino zemljišč, kot zatrjuje tožnica. Iz navedenih določb jasno izhaja, da je po obeh odstavkih pogoj za gradnjo pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov na kmetijskih zemljiščih obstoj kmetije oziroma stavbnih zemljišč kmetije. Stavbno zemljišče je zemljišče, ki je s prostorskimi akti namenjeno graditvi objektov.4 Stavbno zemljišče kmetije tako v bistvu predpostavlja tudi obstoj nekega objekta te kmetije. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti pa morajo biti namenjeni tej kmetiji oziroma njeni kmetijski dejavnosti. Razlika med drugim in tretjim odstavkom 34. člena Odloka o OPN torej ni v tem, da obstoj kmetije po tretjem odstavku ni potreben. Razlika je v oddaljenosti lokacije nameravane gradnje od stavbnih zemljišč kmetije, vrsti objektov, ki jih je dopustno graditi na eni in drugi oddaljenosti od stavbnih zemljišč kmetije ter v tem, da pomanjkanje razpoložljivih stavbnih zemljišč po tretjem odstavku ni bistveno. Je pa zato v tretjem odstavku 34. člena Odloka o OPN, ki dopušča gradnjo tudi izven 30 metrskega pasu od stavbnih zemljišč kmetije, določen še dodaten pogoj, in sicer, da je investitor lastnik ali zakupnik določene površine kmetijskih zemljišč.

20. Ne drži tožbeni ugovor, da naj bi organa presojala, ali tožnica istočasno izpolnjuje pogoje po drugem in po tretjem odstavku. Presojala sta, ali izpolnjuje pogoje po drugem ali po tretjem odstavku 34. člena Odloka o OPN, in zaključila, da po nobenem, ker nima kmetije, za potrebe katere bi se pomožni kmetijsko gospodarski objekt zgradil, kar je bistvena materialno pravna okoliščina za lokacijo A in G. 21. Po presoji sodišča je tako ugotovitev, da tožnica nima kmetije, za potrebe katere naj bi postavila nameravani objekt, pravilna in zakonita in predstavlja razlog za zavrnitev, ne glede na lokacijo objekta, ali je postavljen na območju A ali K1. Iz povedanega izhaja tudi, da izpodbijani akt vsebuje vse relevantne razloge, na katerih tak zaključek temelji. Zato sodišče kot neutemeljene zavrača tudi tožbene trditve, da ga ni mogoče preizkusiti.

22. Po tretjem odstavku 31. člena GZ je bil mnenjedajalec glede skladnosti s prostorskimi izvedbenimi akti občina, ki je v obravnavani zadevi dala negativno mnenje k nameravani gradnji. V zvezi s trditvami, da naj bi občina Vrhnika pri izdaji mnenja kršila postopek, je treba pojasniti, da tega postopka ni mogoče kršiti, ker ni predpisan. Sodišče zavrača tudi tožbeno trditev, da se toženka na negativno mnenje ne bi smela opreti. Toženka je namreč štela, da je mnenje nejasno in je v skladu s tretjim odstavkom 40. člena GZ razpisala ustno obravnavo z namenom uskladitve mnenj. Ker uskladitev oziroma sprememba ni bila dosežena, je izvedla ugotovitveni postopek in sama ugotavljala, ali obstajajo pogoji za gradnjo nameravanega objekta, kot jih določata drugi in tretji odstavek 34. člena Odloka o OPN. Kot je sodišče že pojasnilo, je v tem postopku oziroma izpodbijani odločbi ugotovila vsa relevantna dejstva, na podlagi katerih je ugotovila, da ti pogoji niso izpolnjeni.

23. Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker sta se ji stranki pisno odpovedali (279.a člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

24. Odločitev o stroških postopka tožnici temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Člen 3.č in 3. ča sta bila spremenjena 13. 4. 2022 z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijstvu ZKZ-G, Ur.l. 44/2022. 2 Glej predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih - predlog za obravnavo po rednem postopku, EVA 2012-2330-0182, stran 8 in 63. Tudi v predlogu ZKZ-G (ki velja od 13. 4. 2022), EVA 2020-2330-0134, je zakonodajalec pri predlaganih spremembah 3.č člena pojasnil, da bo objekte iz tega člena dopustno graditi na vseh kmetijskih zemljiščih (trajno varovanih in drugih kmetijskih zemljiščih), _če bo to dopuščal prostorski akt lokalne skupnosti in pod pogoji, ki jih bo določal prostorski akt._ 3 V času izdaje izpodbijane odločbe je veljala vsebina tretjega odstavka 34. člena kot je bila uveljavljena z 13. členom Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika Ur.l. 60/2019 4 Glej točko 40. prvega odstavka 3. člena v času izdaje odločbe veljavnega Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZureP-2).