Jedro

Glede na to, da je bil tako tožnikov zahtevek kot zahtevek njegovega pravnega prednika za ugotovitev lastninske pravice zavrnjen, v razmerju do njega vknjižba lastninske pravice na drugotoženko ni bila napačna.

Obrazložitev

Revizija se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti vknjižbe lastninske pravice v korist Občine ... pri nepremičnini parc. št. 844, vl. št. 1070, k.o.... Tožniku je naložilo plačilo prvotoženkinih stroškov postopka.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritrdilo je stališču sodišča prve stopnje, da tožnik nima pravnega interesa za vložitev obravnavane tožbe. Četudi bi bila ugotovljena neveljavnost vknjižbe, bi pravica uporabe ostala vknjižena na ime drugotoženke. Poleg tega je zahtevek tudi neutemeljen. V drugem postopku je bil že zavrnjen zahtevek pravne osebe (od katere je tožnik kupil stanovanje) za ugotovitev lastninske pravice, vložen proti drugotoženki. Prav tako je bil zavrnjen tudi tožnikov zahtevek za ugotovitev njegove lastninske pravice.

3. Tožnik v reviziji uveljavlja razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Sklicevanje sodišč na sodbo v zadevi I Pg 188/92 je nevzdržno, ker se sodišče v tisti zadevi ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je bil vpis družbene lastnine na drugotoženko veljaven ali ne, le to pa je predmet te pravde. Vknjižba pravice uporabe glede sporne nepremičnine v drugotoženkino korist je bila vknjižena na podlagi poizvedovalnega zapisnika. Ker je bila na podlagi tedaj veljavnega Zakona o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, št. 12/65) vknjižba pravice uporabe na nepremičnini, ki je družbena lastnina, možna le na podlagi pravnomočne odločbe ali overjene pogodbe, je bila vknjižba pravice uporabe v korist drugotoženke nična. Drugačno stališče izpodbijanih sodb je nepravilno. Ker je sodišče druge stopnje le potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ni pa presodilo utemeljenosti pritožbenih navedb, je njegova sodba tudi iz tega razloga nezakonita. Tožnikovemu pravnemu predniku je bila pravica uporabe odvzeta na protipraven način. To potrjuje tudi izpovedba P. B., zaslišanega kot priče v zadevi I Pg 188/92. Povedal je, da sta poizvedovalne zapisnike pripravila dva diplomirana pravnika, sam pa ni ugotavljal, ali so navedbe v zapisniku resnične, marveč jih je le podpisal. In še, da niso namenom delali tako, da bi komu odvzeli kakšno pravico, zgodilo pa se je, da poizvedovalna komisija ni našla uporabnika "in je bil tihi dogovor med predsednikom sodišča in javnim pravobranilcem, da se vpiše na Občino Piran, in sicer začasno, dokler ne pride uporabnik z dokumenti, ki izkazujejo lastništvo in potem Občina nepremičnino vrne." Tožnik predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijani sodbi razveljavi.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženkama, ki nanjo nista odgovorili.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Ne da bi se spuščalo v presojo, ali so sploh podane predpostavke za obravnavano ugotovitveno tožbo, se revizijsko sodišče strinja z razlogi, s katerimi sta sodišči prve in druge stopnje zavrnili postavljeni zahtevek. Že sodišče prve stopnje je tožniku pojasnilo, da je bila vknjižba na podlagi poizvedovalnega zapisnika opravljena na podlagi tedaj veljavnih pravil Zakona o zemljiški knjigi in Zakona o notranji ureditvi, osnavljanju in popravljanju zemljiških knjig iz leta 1931 in da zato ni bila nezakonita. Predpis, na katerega se sklicuje revizija, pravilnosti tega sklepa ne izpodbija. Oseba, ki je bila prizadeta s tako izvedeno vknjižbo, je imela možnost vložiti izbrisno tožbo oziroma z lastninsko tožbo dokazovati obstoj svoje lastninske pravice (prej pravice uporabe). V tem – in ne v čem drugem – je tudi vsebina izpovedbe P. B., na katero se sklicuje revizija. Tako tožnik kot njegov pravni prednik sta navedeno možnost izkoristila, vendar sta bila oba zahtevka pravnomočno zavrnjena. V razmerju do tožnika torej vknjižba ni bila napačna.

7. Očitek, da sodišče ni presodilo utemeljenosti pritožbenih navedb, je očitno neutemeljen. Sodišče je podalo svoj pravni pogled glede utemeljenosti zahtevka, katere od pritožbenih navedb konkretno naj bi ne upoštevalo, pa revident niti ni navedel. 8. Po ugotovitvi, da uveljavljani razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP). Odločitev o zavrnitvi revizije vključuje odločitev o zavrnitvi tožnikovega predloga za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).