Jedro

Sklep o razveljavitvi javnega razpisa glede na 2. člen ZUS-1 ni upravni akt ali drug posamični akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Toženka namreč z njim ni vsebinsko odločila o kakšni materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Izpodbijani sklep tako predstavlja odločitev procesne narave, ki jo je toženka sprejela v okviru postopka javnega razpisa, in je namenjena samo poteku tega postopka. Poleg tega tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni obnovljen, ustavljen ali končan.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je vložil tožbo zoper uvodoma navedeni sklep, s katerim je toženka sklenila, da se javni razpis za ... (v nadaljevanju javni razpis), v delu, ki se nanaša na oddajno točko ..., iz razpisnega sklopa ..., razveljavi. V postopku izvedbe predmetnega javnega razpisa je bilo ugotovljeno, da je območje pokrivanja radijske frekvence ... majhno in da s pričakovano kakovostjo pokrije le manjše število prebivalcev ter da bi bila primernejša oddajna lokacija za frekvenco ... nižja oddajna lokacija na območju ..., ki bo tudi bližje ciljnemu območju pokrivanja. Zato se je toženka odločila, da predmetni javni razpis v delu, ki se nanaša na radijsko frekvenco oziroma oddajno točko ... iz razpisnega sklopa ..., razveljavi in pripravi nov javni razpis.

2. Tožnik v tožbi navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit in nepravilen, ker je toženka nepravilno oziroma nepopolno ugotovila dejansko stanje, nepravilno uporabila materialne določbe in kršila pravila postopka. Z izpodbijanim sklepom je namreč posledično odločila, da tožnik nima več položaja stranke oziroma pobudnika v posebnem upravnem postopku, z odvzemom tega položaja pa je izgubil tudi vse pravice, ki so mu kot stranki posebnega upravnega postopka priznane, zaradi česar ne more izpodbijati ugotovitve toženke o izbiri najugodnejšega ponudnika na javnem razpisu. Zaradi razveljavitve javnega razpisa so mu povzročeni stroški in zamuda, neizpolnjen pa je ostal tudi javni interes prebivalcev na območju .... Z razveljavitvijo razpisa bodo nastali nepotrebni stroški tudi za toženko, ker bo morala skozi postopek novega javnega razpisa. Tožnik pojasnjuje, zakaj je pri izdaji izpodbijanega sklepa toženka napačno ugotovila dejansko stanje in kršila pravila postopka. Pojasnjuje še kršitve načela kontradiktornosti in pravice do pregleda dokumentov, do katerih naj bi prišlo v postopku pred toženko, ter kršitev pravice do pravnega sredstva. Predlaga, naj sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in vrne zadevo toženki v nov postopek, naloži pa naj ji tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožba ni dovoljena.

4. Sodišče mora ob predhodnem preizkusu tožbe preizkusiti, ali ni podan kateri od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1); na te razloge mora, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka. V 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

5. Po prvem odstavku 2. člena ZUS-1 se v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika; o zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Drugi odstavek istega člena opredeljuje upravni akt kot upravno odločbo ali drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. V drugem odstavku 5. člena ZUS-1 je določeno, da se lahko v upravnem sporu izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

6. Predmet obravnavanega upravnega spora je sklep toženke o razveljavitvi javnega razpisa, ki glede na prej citirani 2. člen ZUS-1 ni upravni akt ali drug posamični akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Toženka namreč z njim ni vsebinsko odločila o kakšni materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika.1 Do take odločitve bi namreč prišlo šele z izdajo akta o izbiri enega od ponudnikov, ki so se prijavili na javni razpis. Da bi bil v obravnavani zadevi tak izbor že opravljen, tožnik niti ne zatrjuje, temveč le navaja, da je z izpodbijanim sklepom izgubil status stranke v postopku oziroma ponudnika na razpisu. Ker pa izpodbijani sklep pomeni, da tega postopka sploh ni več, tožnik s takim ugovorom v bistvu uveljavlja pravico zahtevati izvedbo in dokončanje javnega razpisa iz 38. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju ZEKom-1). Taka pravica pa iz tega zakona ne izhaja. Izpodbijani sklep tako predstavlja odločitev procesne narave, ki jo je toženka sprejela v okviru postopka javnega razpisa, in je namenjena samo poteku tega postopka.

7. Ker torej izpodbijani sklep ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi, temveč se nanaša zgolj na izvedbo konkretnega postopka javnega razpisa, ni dokončni upravni akt v smislu prej citiranega prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Poleg tega tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni obnovljen, ustavljen ali končan. Prav tako tudi ne predstavlja dokončne odločbe ali drugega posamičnega akta toženke, zoper katere je po prvem odstavku 192. člena ZEKom-1 zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu, saj z njim ni odločeno o vsebini upravne zadeve in ne vsebuje posamične norme, ki bi urejala konkretno upravnopravno razmerje. Sodišče dodaja, da je pridobitev radijske frekvence na podlagi javnega razpisa negotovo dejstvo in kot tako pričakovana pravica. Sama razveljavitev predmetnega javnega razpisa pa tudi nima neposrednega učinka na možnost izpodbijanja morebitne odločbe toženke o izbiri najugodnejšega ponudnika, ki je lahko predmet sodne presoje, in posledično tudi ne na njeno veljavnost. Kot že rečeno, do takega izbora namreč sploh še ni prišlo oziroma tožnik česa takega ne zatrjuje. Navedene okoliščine tako na samo pravno naravo izpodbijanega sklepa ne vplivajo.

8. Ker glede na navedeno izpodbijani sklep ni (upravni) akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.

9. Sodišče se do ostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo, saj je tožbo zavrglo že iz procesnega razloga. Iz istih razlogov, ker niso podane procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe, tudi ni razpisalo glavne obravnave in izvajalo dokazov.

10. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo (med drugim) zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 Tako stališče izhaja tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča RS X Ips 94/2008 z dne 19. 1. 2011.